V aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2023 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki v septembru 2022 kot največji izziv pri poslovanju izpostavili sprejemljive cene energije in surovin ter stroške dela. Več podjetij za leto 2023 pričakuje poslabšanje glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihovo izboljšanje, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja kot storitvena podjetja. Po ocenah podjetij iz septembra 2022 naj bi se gospodarstvenikom EBITDA v 2023 precej poslabšala, pri tretjini podjetij pa naj bi ostala na ravni leta 2022.

Current account showed a surplus of EUR 70 m in August, EUR 106 m less than in August of the previous year. Only services added to a surplus (EUR 377 m), while trade in goods (-EUR 151 m) and primary and secondary incomes achieved a deficit (-EUR 155 m). In the first eight months, the current account deficit amounted to EUR 213 m, while in the same period in 2021 there was a surplus of EUR 1.6 bn. The deterioration of the current account balance was most affected by trade in goods, with a EUR 2.6 billion lower balance (the deficit in trade in goods amounted to EUR 1.6 bn in 2022, while in the same period in 2021 there was a surplus in the amount of EUR 1 bn; exports y-o-y increased by 24%, and imports by 37%). Exports to EU member states accounted for 77% of total exports in 2022 and, compared to the same period of the previous year, increased by 25% or EUR 4.3 bn. Exports to Croatia and Italy increased the most (a total increase of 2.1 bn), followed by exports to Germany and Austria; all four countries together contributed three quarters of the increase in exports to the EU. Imports from EU member states accounted for three quarters of total imports and, compared to the same period in 2021, increased by 31.6% or EUR 5.3 bn. Imports increased the most from the same countries as on the export side, with all four countries together accounting for 62% of all the increase in imports from the EU. Imports from Austria and Italy stood out, with a total increase of 2 bn.

Avgusta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji (+1,2 % glede na julij) nekoliko presenetljivo povečala, kar pomeni, da kazalnik znižanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in padec PMI v območju evra pod 50 na dinamiko nista imela (še) večjega vpliva. Okrepila se je predvsem proizvodnja v rudarstvo (+16 %), kar je bilo povezano verjetno z večjim izkopom premoga v Premogovniku Velenje, medtem ko je na končno spremembo imela največji vpliv rast v predelovalnih dejavnosti (+1,9 %). Po začasnih podatkih (tokrat so manj zanesljivi) se je v oskrbi z električno energijo (plin in para imata zanemarljiv delež) proizvodnja znižala za desetino. Cenovna dinamika (rast prodajnih cen) je ostala visoka tudi v avgustu. V predelovalnih dejavnostih se je prodaja povečala za 5,3 % (proizvodnja za 1,9 %), kar je dvignilo rast prihodkov v 2022 že na 21 % (avgusta medletno pri +26 %). Zaradi visoke cenovne inflacije pri surovinah, energentih in polizdelkih, je povprečna rast prodaje po posameznih oddelkih v osmih mesecih 2022 znašala 21 % in je bila najbolj izrazita v proizvodnji kovin (+45 %), papirja in papirnih izdelkov (+38 %), tiskarstvu (+36 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+34 %). S padcem prodaje se je v osmih mesecih leta 2022 soočala le proizvodnja motornih vozil in prikolic (-3 %), kjer pa so že v avgustu zopet beležili močno medletno rast (+24 %), kar je bilo posledica izboljšane dobavljivosti polprevodnikov. Vir: Statistični urad RS

OECD ocenjuje, da se bo gospodarska rast v evro območju upočasnila s 3,1 % v 2022 na 0,3 % leta 2023.

Kljub visokem pomenu evropskih trgov za izvoz slovenskega blaga, se je v zadnjem desetletju izvoz v povprečju hitreje povečal v Ameriko (+12 %), Afriko (+9 %), Azijo (+9 %) in Oceanijo (+6 %). Izvoz v Evropo je porasel v povprečju za 5,1 % na leto.

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).

The economic sentiment index (ESI) dropped by 4.5 p.p. m-o-m in September, which was a bigger drop than expected (our estimate: -0.7 p.p.) and thus fell below the long-term average. Decrease of indicator was influenced by all five components: the most by drop in manufacturing confidence (2.5 p.p. contribution to the decrease), followed by services (-1.3 p.p.). Retail trade sentiment had a slightly smaller impact (-0.3 p.p.), as well as consumer sentiment (-0.3 p.p.) and sentiment in construction (-0.2 p.p.). Excluding the pandemic period, the last time the indicator was this low was in April 14. Confidence in manufacturing fell by 7 p.p. m-o-m, in retail trade by 6 p.p., and in services by 5 p.p. In the construction, it fell by 3 p.p. and the consumer confidence decreased by 1 p.p. In services (15), retail trade (15) and construction (13), the indicator remained above the long-term average value, while the consumer confidence indicator (-40) was well below it and the lowest since June 12. In manufacturing (-8), the indicator slipped considerably below the long-term average in recent month.

Gospodarska klima v Sloveniji je bila septembra za 4,5 o. t. nižja kot v prejšnjem mesecu, kar je bil večji padec od pričakovanega (naša ocena: -0,7 o. t.) in je tako padla pod dolgoletno povprečje. Na znižanje vrednosti kazalnika je vplivalo vseh pet komponent: najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (prispevek k znižanju v višini 2,5 o. t.), sledile so storitvene dejavnosti (za 1,3 o. t.), nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno (za 0,3 o. t.), med potrošniki (za 0,3 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Izvzemši obdobje pandemije, je bil kazalnik nazadnje tako nizko aprila 2014. Vir: Statistični urad RS

Višje cene energentov, še posebej zemeljskega plina in električne energije ob dvigu obrestnih mer pomembno vplivajo na aktualne ocene poslovanja v prihodnjem letu. Zato vas naprošamo, da z nami delite smer sprememb pri nekaterih ključnih poslovnih kategorijah v letu 2023. Vabljeni k sodelovanju v anketi, ki vam bo vzela 2-3 minute časa. S sodelovanjem lahko pridobite tudi poročilo o pričakovanjih z drugih evropskih trgov.

Potencialni razpleti treh trenutno največjih vprašanj, s katerimi se ukvarja gospodarstvo, bodo narekovali gibanje cen surovin in gospodarskih trendov.