V 2021 okrevanje v vseh državah Zahodnega Balkana

V 2021 okrevanje v vseh državah Zahodnega Balkana

Okrevanje Zahodnega Balkana bo v 2021 močno odvisno od investicijskih vlaganj, turizma in domače potrošnje. Pandemija covida-19 je Zahodni Balkan potisnila v globoko recesijo, z upadanjem domačega in tujega povpraševanja, skupaj z motnjami v oskrbovalnih verigah. Tako naj bi se BDP Zahodnega Balkana leta 2020 znižal za 4,8 %, v 2021 pa porasel za 3,5 % (IMF). Drugi, močnejši val pandemije, upočasnjuje gospodarsko okrevanje v regiji. Omejitve potovanj in ukrepi za socialno distanciranje so prav tako zmanjšali rast v tistih državah, ki so bolj odvisne od turizma. Turizem naj bi bil ob zelo nizki osnovi v 2020 ključnega pomena za okrevanje v 2021, pričakuje se tudi rast v gradbeništvu.

Optimistično v 2021

Optimistično v 2021

Nova investicija: že v 2021 ali po 2022?

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. decembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. decembra 2020

V sedmem podpornem paketu ni pomembnih novih sistemskih ukrepov. Zvišuje se najvišja dovoljena subvencija na zaposlenega za poplačilo fiksnih stroškov za bolj prizadete subjekte (s padcem prodaje nad 70 % v zadnjem četrtletju), ki pa ob drugih omejitvah (1,2 % mesečnega povračila) in 70 % oz. 90 % kritja čiste izgube ne pomeni bistveno večjega širjenja vrednosti upravičenja iz tega naslova. V zadnjem osnutku zakona ni bilo več predloga o zamrznitvi minimalne plače ali prisilnem upokojevanju, ki sta za politiko precej občutljivi temi. Pri odlogih kreditnih obveznosti se odpravlja napaka iz PKP6, ki je določila, da se odlogi podaljšajo le do konca januarja 2021. Po zadnjem predlogu se lahko podaljšajo za 9 mesecev, vendar je obstoječe obdobje odloga obveznosti že šteje v to obdobje. Solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do višine 714 EUR bruto naj bi enkratno povečal razpoložljiv dohodek prejemnikov pokojnin za okoli 70 mio EUR (spomladni dodatek za 67 mio EUR). Upravičenci od prvega do petega dohodninskega razreda pa bodo prejeli še enkratni solidarnosti dodatek v višini 50 EUR na otroka. Predvideno je, da naj bi se solidarnostni dodatek za upokojence izplačal že ob izplačilu pokojnine za mesec december (29. 12.), mogoče pa je tudi, da bo izplačan v prvih dneh januarja 2021. Izredni solidarnostni dodatek za upokojence naj bi bil izplačan do konca januarja 2021.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 12. decembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 12. decembra 2020

V primerjavi z oktobrom 2019 je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v oktobru 2020 nižja le še za 1,1 %. Na upad skupne vrednosti na letni ravni sta vplivali nižji vrednosti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (za 1,2 %) in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 0,5 %), medtem ko je bila v rudarstvu višja (za 2,0 %). Na letni ravni se je tako padec industrijske proizvodnje znižal na 7,3 %. Zaradi visokega razpoloženja v industriji in dobre vodnatosti rek v novembru in decembru pričakujemo, da se bo padec do konca leta znižal na okoli 6,5 % na letni ravni. Padec prihodkov je bil v prvih desetih mesecih (-9,3 %) nekoliko višji kot pri industrijski proizvodnji (-7,3 %) in izvira tako iz padca cen kot rasti zalog izdelanih izdelkov (+2,1 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. novembra do 4. decembra 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. novembra do 4. decembra 2020

Cena zajezitvenih ukrepov: aktualni in hipotetični scenarij. Poskusili smo oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra naprej do konca novembra (približno 2 meseca). Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je pri 520 mio EUR, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 mio EUR in zgornjo pri 600 mio EUR. To je skladno z našo oceno o padcu BDP v zadnjem četrtletju na medletnem nivoju pri -8 % in letnim padcem BDP pri -6,5 %. Uporabljena predpostavka je, da se omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšajo do konca leta. V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva (tudi industrije in gradbeništva), bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 mio EUR dodane vrednosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju.