Nižji obseg industrijske proizvodnje, ohlajanje storitvenega sektorja, višje obrestne mere in visoka inflacija pomembno vplivajo na poslovanje slovenskih podjetij. Zato vas naprošamo, da z nami delite svoj pogled na spremembe pri nekaterih ključnih poslovnih kategorijah v letu 2024. Anketa bo vključena v mednarodno poročilo Eurochambres, evropskega združenja zbornic. S sodelovanjem lahko pridobite tudi poročilo o pričakovanjih na drugih evropskih trgov.

Visoka zadolženost v času višjih obrestnih mer.

Šibkost v predelovalni dejavnosti in negotovost v makroekonomskem okolju znižujeta pričakovano rast cen surovin.

Rast BDP je zaznamovana z izrazitim krčenjem obsega zalog in uvoza. Krčenje visokih zalog pretekle proizvodnje omogoča nadomeščanje manjšega uvoznega povpraševanja in ohranitev rasti končne potrošnje.

Cene surovin so se v avgustu drug zaporedni mesec močno povečale, in sicer predvsem zaradi visoke rasti cen nafte brent in zemeljskega plina. Pri rasti teh cen so bili ključni dejavniki povezani z omejeno ponudbo. Na svetovno inflacijo in gospodarsko rast ima cena nafte velik in pretežno negativen vpliv, kar lahko oteži delo centralnim bankam pri sicer relativno uspešnem zniževanju stopenj inflacije. Trenutna cena sodčka nafte brent je že okoli 94 USD in je s tem skoraj za desetino višja od povprečnih nivojev v mesecu avgustu. Med kmetijskimi surovinami so izstopale cene riža (+20 % v dveh mesecih), medtem ko so se cene koruze (ZDA benchmark) znižale kar za četrtino. Cene industrijskih surovin so v zadnjih dveh mesecih večinoma rahlo upadle, kar odraža predvsem šibko povpraševanje Kitajske.

Objave v zadnjih dveh tednih še naprej odražajo šibkost v evropski industriji, medtem ko se je rast storitvenih dejavnostih povsem umirila in odraža tudi vse manjši prispevek krepitve turizma in drugih prostočasnih dejavnostih na storitvene dejavnosti. Šibki so predvsem trendi v transportu blaga. Razmere na trgu dela v povprečju ostajajo pozitivne, storitvena inflacija pa se je umirila tako v Sloveniji kot v območju evra. Na septembrsko inflacijo bodo vplivale tudi cene pogonskih goriv, še posebej v Sloveniji. Močno je odmevala visoka revizija gospodarske rasti v Sloveniji, ki je pokazala, da je bila gospodarska rast v Sloveniji (2,5 %) v 2022 dejansko nižja od tiste v območju evra (3,5 %). Ta revizija po drugi strani ugodno vpliva na pričakovano gospodarsko rast v aktualnem letu.

Skromna julijska deflacija v območju evra odraža predvsem padec cen izdelkov, medtem ko se cene storitev umirjajo manj. Večmesečni trend padanja cen surovin se je v juliju prekinil, saj so cene nafte pridobile okoli 5 %, kar vnovič ustvarja nelagodje med potrošniki in nosilci denarne politike. Opazna rast cen prevozov ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA in Evropo kaže na ponovno rast uvoza blaga, pri čemer vse bolj izstopa blago z višjo dodano vrednostjo – elektronske komponente in drugi proizvodi, povezani s prehodom v elektrifikacijo in električna vozila. Junija se je medletna vrednost izvoza blaga Slovenije na trge EU-27 še tretji zaporedni mesec znižala, količinsko (merjeno po teži) pa deseti zaporedni mesec (od oktobra 2022), kar odraža povezanost slovenske industrije s šibkostjo proizvodnje in potrošnje na evropskem trgu.

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).

Okoli 185 tisoč subjektov malega gospodarstva ustvari 57 % dodane vrednosti.