V decembru je bilo v Sloveniji približno 938,4 tisoč delovno aktivnih oseb, kar glede na predhodni mesec predstavlja zmanjšanje za 10 tisoč oseb. Predhodna štiri leta je bilo neto zaposlovanje v decembru pozitivno, zato je bil tokratni padec veliko negativno presenečenje. K temu je v pomembni meri prispevalo upokojevanje starejših zaposlenih, ki so s tem izkoristili kratkoročno ugodnejše obdobje (do konca leta 2024) za upokojitev z vidika višine pokojninskih prejemkov, predvsem zaradi visoke redne uskladitve pokojnin v preteklem letu, ki je presegala rast neto plač. Deloma je k temu pripomogel tudi nekoliko večji delež pogodb za določen čas, ki so se iztekle, kar odraža previdnost zaposlovalcev, ki je najbolj izrazito v predelovalnih dejavnostih, ki so izpostavljeni konkurenci iz tujine. Dodatno je v prihodnjih mesecih pričakovati nekoliko manjši odliv v upokojitev iz teh razlogov, hkrati pa bo rast delovno aktivnih v prihodnjih mesecih še bolj odvisna od imigracij.

Realni BDP je v letu 2024 v Sloveniji glede na predhodno leto po prvi oceni porasel za 1,6 %, kar je bilo skladno z našimi okvirnimi pričakovanji ob jesenski oceni, vendar pol manj od naše spomladanske ocene (3,2 %). To je bilo posledica precej nižje rasti potrošnje gospodinjstev, ki je odraža dvig stopnje varčevanja, padca investicij in nekoliko skromnejše rasti izvoza. Revizije preteklih ocen o rasti BDP za 1. četrtletje (+2,4 %; pretekla ocena: +2,2 %), 2. četrtletje (+0,9 %; pretekla ocena: +0,7 %) in 3. četrtletje (+1,6 %; prva ocena: +1,4 %) razkrivajo ugoden popravek navzgor. Po podatkih z izločenim vplivom sezone in koledarja je realni BDP v zadnjem četrtletju 2024 glede na predhodno porasel za 0,6 %, kar predstavlja pospešitev rasti in najvišjo rast v zadnjem letu. Glede na razpoložljive podatke je bila slovenska gospodarska rast 11. najvišja v EU-27, pri čemer je za 0,4 odstotne točke presegala tisto na ravni EU-27. Bolj zanesljivi podatki o gospodarski rasti v preteklem letu bodo na voljo v avgustu.

V 3. četrtletju 2024 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 2.700 glede na drugega, in sicer zaradi 3.000 več tujcev in 300 manj državljanov Slovenije. V tem času je bila večja umrljivost (5.200 oseb) od rodnosti (4.450 otrok), ki jo je nevtraliziral pozitiven selitveni prirast (+3.500). Iz tujine se je v Slovenijo neto priselilo (priseljeni minus odseljeni) več slovenskih (+860) in tujih državljanov (+2.600). Neto število priseljenih državljanov Slovenije je bilo pozitivno prvič po 3. četrtletju 2020 ter je tako nadomestilo neto izseljevanje v predhodnih dveh četrtletjih. Med 2,13 milijona prebivalcev Slovenije je bila desetina tujcev (212 tisoč). Tujci, ki so delovno aktivni, so predstavljali šestino delovne sile. V obdobju zadnjih 12 mesecev (do septembra 2024) je bil prebivalstven porast pozitiven (+11 tisoč), vendar skromnejši kot leto pred tem (+17 tisoč), kar je bilo predvsem manj izrazitih potreb po delovni sili v gradbeništvu in predelovalnih dejavnosti. Zato pričakujemo umirjanje selitvenega prirasta v 2025, ki bo po osnovnem scenariju ostal pozitiven. Vir: Statistični urad RS