Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih petih mesecih 2026 v presežku (770 mio EUR), vendar je bil na medletni ravni skoraj pol nižji (za 600 mio EUR). To je posledica pojava primanjkljaja pri blagovni menjavi (-450 mio EUR), ki se je povečal zlasti po marčevskem porastu cen surove nafte ter posledično dražjem uvozu naftnih derivatov. Rast uvoza blaga (+8,4 %) je prehitevala rast izvoza blaga (+5 %). Presežek v storitveni menjavi je ostal medletno podoben (1,4 mrd EUR). Na uvozni strani storitev se je okrepilo zanimanje Slovencev za potovanja v tujino (za desetino večja potrošnja), kar je pretežno odraz dviga življenjskega standarda. Prav tako je bila desetinska rast prisotna pri uvozu ostalih poslovnih storitev. Rast izvoza storitev je še naprej zaviral padec izvoza gradbenih storitev (-12,5 %), medtem ko se je nadaljevala ugodna rast izvoza potovanj (+6,2 %; potrošnja tujih turistov v Sloveniji) in ostalih poslovnih storitev (+5,4 %; zlasti zavarovanj). Izvoz IKT storitev je bil medletno podoben. Primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih se je medletno zmanjšal za 50 mio EUR in je dosegel 275 mio EUR, medtem ko je presežek pri primarnih dohodkih upadel na 90 mio EUR (-25 mio EUR). Vir: Banka Slovenije

Obseg industrijske proizvodnje v predelovalni dejavnosti (realna sprememba) je bil v prvih petih mesecih 2026 v Sloveniji medletno višji za 2,3 %. K temu je prispevala razmeroma visoka letna rast proizvodnje med marcem in majem (v povprečju za 5 %), pri čemer je bila majska 5,7-odstotna rast najvišja v zadnjih 21 mesecih. Kljub nekoliko spodbudnejšim podatkom o proizvodnih gibanjih v zadnjih mesecih, ki sovpadajo z zmernim izboljšanjem razpoloženja v predelovalni dejavnosti, ostaja ocena izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in ocena konkurenčnega položaja na domačem in izvoznih trgih razmeroma nizka. Merjeno po namenskih skupinah je proizvodnja surovin upadla (-0,7 %; vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, kovine, ipd.). Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za 1,8 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (+3,3 %; živila, zdravila, itn.). Ugodna, 7,4-odstotna rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, popravila in montaža strojev, ipd.). Padec je bil medtem še naprej prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-6,3 %; pohištvo, gospodinjske naprave, ipd.).

Mesečni tabelarični "Zadnji podatki o tekočih gibanjih v Sloveniji" povzema najnovejše makroekonomske kazalce Slovenije. Poročilo v prilogi ponuja vpogled v trenutno gospodarsko stanje in vključuje grafični prikaz trendov.

Cene surovin in energentov za evrske kupce so junija upadle za 12 %, k čemur je prispeval predvsem padec cen fosilnih energentov za šestino in plemenitih kovin za 8 %, medtem ko je šibkejši evro padec ublažil za eno odstotno točko. Prvič v štirih mesecih so za 2 % upadle neenergetske surovine, saj so se umetna gnojila pocenila za petino (dušikova celo za dve petini), cene kovin pa za odstotek in pol ter kmetijskih surovin za pol odstotka. Povprečna cena nafte brent je zaradi manjšega geopolitičnega tveganja in večje ponudbe upadla za petino na 74 EUR za sodček, a ostaja za četrtino višja kot pred spopadi na Bližnjem vzhodu. Evropski zemeljski plin se je pocenil za 5 %, s čimer je bil medletno za petino višji. Med kmetijskimi surovinami so zaradi El Niña izstopale višje cene tajskega riža (+13 %) in ribje moke (+6,3 %), medtem ko so cene olja iz palmovih jedrc in pomaranč upadle za desetino. Pri kovinah sta zabeležila rast zgolj cink (+3 %) in baker (+1,5 %), medtem ko sta se železova ruda (-6 %) in aluminij (-5 %) pocenila (vir: Svetovna banka).