Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 13. teden 2025

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 13. teden 2025

V prvem četrtletju je bila gospodarska klima v Sloveniji najvišja v zadnjih treh četrtletjih, pri čemer se je izboljšala v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno, storitvah in gradbeništvu. Izjema je bilo nižje zaupanje potrošnikov. Izračun prilagojene gospodarske klime, ki upošteva strukturo BDP v Sloveniji (večji pomen storitvam in manjši predelovalnih dejavnostim glede na originalne podatke) nakazuje še na nekoliko večje izboljšanje. Dvig carin na evropske proizvode, izvožene v ZDA, bo krepitev optimizma v aprilu skoraj zagotovo zaustavila.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 12. teden 2025

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 12. teden 2025

V januarju je bilo v Sloveniji približno 936,5 tisoč delovno aktivnih oseb, kar glede na predhodni mesec predstavlja zmanjšanje za 2 tisoč oseb. Sezonsko je bilo januarsko znižanje pričakovano, in ga pripisujemo zlasti izteku pogodb za določen čas. Glede na januar 2024 je bilo število delovnih mest nižje za 2,5 tisoč, od tega se je najbolj znižalo v predelovalni dejavnosti (3,5 tisoč oseb manj), kjer je padec v veliki meri izviral iz zmanjšanja števila zaposlenih v proizvodnji kovinskih izdelkov (2,4 tisoč oseb manj), motornih vozil (900 oseb manj) ter drugih vozil in plovil in nekovinskih mineralnih izdelkov (oboje 500 oseb manj). Podatki o gibanju januarskih nominalnih bruto plač (izplačane so bila februarja) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast januarske bruto plače dosegla 6,9 %, medtem ko so neto plače porasle za 6,7 %. Rast bruto plač v sektorju država je v tem obdobju znašala 11,1 %, kar pripisujemo prvim učinkom izvedbe sprememb plačnega sistema javnih uslužbencev. V zasebnem sektorju je medtem prišlo do zmernejše, 5-odstotne rasti bruto plač.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 11. teden 2025

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 11. teden 2025

Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je v januarju 2025 glede na predhodni mesec po desezoniranih podatkih porasel za 2,4 %. K temu je prispeval kar tretjinski porast gradnje stavb, od tega za dve petini pri stanovanjski gradnji in za šestino pri gradnji nestanovanjskih stavb (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Šibka je medtem še naprej ostala gradnja inženirskih objektov (za desetino manj; objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti, ipd.). Podoben kot ob koncu preteklega leta je ostal obseg opravljenih specializiranih gradbenih del. Prvič v zadnjih 10-ih mesecih se je obseg opravljenih gradbenih del povečal tudi na letni ravni (glede na januar 2024), in sicer za desetino.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 10. teden 2025

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 10. teden 2025

Izvoz blaga Slovenije je podobno kot uvoz zelo odvisen od dinamike pri kemičnih in farmacevtskih izdelkih, kar vpliva na visoko spremenljivost blagovne menjave predvsem z državami, izven EU. Kemične polproizvode pretežno uvažamo iz Azije, v Švico pa izvažamo farmacevtske izdelke. Iz tega razloga se osredotočamo predvsem na analizo blagovne menjave z državami EU. Ti podatki kažejo, da je bil izvoz na medletni ravni v januarju 2025 višji za slab odstotek. Ker učinek koledarja (različno število delovnih dni med leti) na te podatke pomembno vpliva, kot tudi pojavnost enkratnih poslov, spremljamo predvsem 3-mesečni kumulativni izvoz in ga primerjamo glede na isto obdobje pred enim letom (nov. 24-jan. 25 glede na nov. 23-jan. 24). Ta je bil višji za skromnih 38 mio EUR (+0,5 %) in se je od septembra 2024, ko je dosegel vrh (462 mio EUR višji oz. +6,5 %), zniževal. Tudi če izločimo izvoz naftnih derivatov, ki jih pri nas ne proizvajamo (ti so zniževali vrednost izvoza v tem obdobju), se je izvozna dinamika zniževala, in sicer od septembra 2024 (476 mio EUR višji izvoz) do 93 mio EUR v januarju 2025. Na dinamiko skromne rasti izvoza v zadnjih treh mesecih je vplivalo krčenje izvoza elektronskih in optičnih izdelkov (-44 mio EUR), motornih vozil in prikolic (-36 mio EUR), drugih strojev in naprav (-34 mio EUR) in kovinskih izdelkov (-29 mio EUR). Tudi v rudarstvu so izvozili za 23 mio EUR manj blaga. K rasti pa so najbolj prispevali višji izvoz električne energije (+95 mio EUR; +48 %), električnih naprav (+55 mio EUR), farmacevtskih surovin in preparatov (+37 mio EUR), živil (+36 mio EUR), kemikalij in kemičnih izdelkov (+22 mio EUR), kovin (+15 mio EUR) in kmetijskih proizvodov (+13 mio EUR). Trend krepitve rasti izvoza na trge EU je bilo v zadnjih mesecih zaznati le pri električni energiji, kar je bilo bolj povezano z rastjo cene kot z količino izvožene električne energije. Ta se je v tem obdobju okrepila namreč le za 1,7 %. Vir: Statistični urad RS, obdelava Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 9. teden 2025

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 9. teden 2025

Januarska medletna dinamika gibanja prenočitev (+4,8 %) in prihodov turistov (za desetino več) v Sloveniji nakazuje na turistično ugoden začetek leta in nadaljevanje močnih turističnih tokov iz preteklega leta. To pripisujemo 8-odstotni rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 13,2 % več prihodov, medtem ko je pri domačih gostih prišlo do 0,7-odstotnega padca prenočitev, vendar 1,3-odstotne rasti števila prihodov. Največji porast števila prenočitev je bil na letni ravni zaznan pri gostih iz Hrvaške (+12 tisoč), Italije (+8,8 tisoč) in Srbije (+6,3 tisoč), medtem ko je prišlo do padca števila prenočitev pri gostih iz Združenega kraljestva (-1,4 tisoč) in Poljske (-1,2 tisoč). Gostje iz Hrvaške, Italije in Srbije so ustvarili več kot polovico vseh prenočitev tujih gostov v januarju in so prispevali 72 % k celotne rasti števila prenočitev. Vir: Statistični urad RS