V prvem četrtletju je bila gospodarska klima v Sloveniji najvišja v zadnjih treh četrtletjih, pri čemer se je izboljšala v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno, storitvah in gradbeništvu. Izjema je bilo nižje zaupanje potrošnikov. Izračun prilagojene gospodarske klime, ki upošteva strukturo BDP v Sloveniji (večji pomen storitvam in manjši predelovalnih dejavnostim glede na originalne podatke) nakazuje še na nekoliko večje izboljšanje. Dvig carin na evropske proizvode, izvožene v ZDA, bo krepitev optimizma v aprilu skoraj zagotovo zaustavila.

V januarju je bilo v Sloveniji približno 936,5 tisoč delovno aktivnih oseb, kar glede na predhodni mesec predstavlja zmanjšanje za 2 tisoč oseb. Sezonsko je bilo januarsko znižanje pričakovano, in ga pripisujemo zlasti izteku pogodb za določen čas. Glede na januar 2024 je bilo število delovnih mest nižje za 2,5 tisoč, od tega se je najbolj znižalo v predelovalni dejavnosti (3,5 tisoč oseb manj), kjer je padec v veliki meri izviral iz zmanjšanja števila zaposlenih v proizvodnji kovinskih izdelkov (2,4 tisoč oseb manj), motornih vozil (900 oseb manj) ter drugih vozil in plovil in nekovinskih mineralnih izdelkov (oboje 500 oseb manj). Podatki o gibanju januarskih nominalnih bruto plač (izplačane so bila februarja) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast januarske bruto plače dosegla 6,9 %, medtem ko so neto plače porasle za 6,7 %. Rast bruto plač v sektorju država je v tem obdobju znašala 11,1 %, kar pripisujemo prvim učinkom izvedbe sprememb plačnega sistema javnih uslužbencev. V zasebnem sektorju je medtem prišlo do zmernejše, 5-odstotne rasti bruto plač.

Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je v januarju 2025 glede na predhodni mesec po desezoniranih podatkih porasel za 2,4 %. K temu je prispeval kar tretjinski porast gradnje stavb, od tega za dve petini pri stanovanjski gradnji in za šestino pri gradnji nestanovanjskih stavb (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Šibka je medtem še naprej ostala gradnja inženirskih objektov (za desetino manj; objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti, ipd.). Podoben kot ob koncu preteklega leta je ostal obseg opravljenih specializiranih gradbenih del. Prvič v zadnjih 10-ih mesecih se je obseg opravljenih gradbenih del povečal tudi na letni ravni (glede na januar 2024), in sicer za desetino.

Izvoz blaga Slovenije je podobno kot uvoz zelo odvisen od dinamike pri kemičnih in farmacevtskih izdelkih, kar vpliva na visoko spremenljivost blagovne menjave predvsem z državami, izven EU. Kemične polproizvode pretežno uvažamo iz Azije, v Švico pa izvažamo farmacevtske izdelke. Iz tega razloga se osredotočamo predvsem na analizo blagovne menjave z državami EU. Ti podatki kažejo, da je bil izvoz na medletni ravni v januarju 2025 višji za slab odstotek. Ker učinek koledarja (različno število delovnih dni med leti) na te podatke pomembno vpliva, kot tudi pojavnost enkratnih poslov, spremljamo predvsem 3-mesečni kumulativni izvoz in ga primerjamo glede na isto obdobje pred enim letom (nov. 24-jan. 25 glede na nov. 23-jan. 24). Ta je bil višji za skromnih 38 mio EUR (+0,5 %) in se je od septembra 2024, ko je dosegel vrh (462 mio EUR višji oz. +6,5 %), zniževal. Tudi če izločimo izvoz naftnih derivatov, ki jih pri nas ne proizvajamo (ti so zniževali vrednost izvoza v tem obdobju), se je izvozna dinamika zniževala, in sicer od septembra 2024 (476 mio EUR višji izvoz) do 93 mio EUR v januarju 2025. Na dinamiko skromne rasti izvoza v zadnjih treh mesecih je vplivalo krčenje izvoza elektronskih in optičnih izdelkov (-44 mio EUR), motornih vozil in prikolic (-36 mio EUR), drugih strojev in naprav (-34 mio EUR) in kovinskih izdelkov (-29 mio EUR). Tudi v rudarstvu so izvozili za 23 mio EUR manj blaga. K rasti pa so najbolj prispevali višji izvoz električne energije (+95 mio EUR; +48 %), električnih naprav (+55 mio EUR), farmacevtskih surovin in preparatov (+37 mio EUR), živil (+36 mio EUR), kemikalij in kemičnih izdelkov (+22 mio EUR), kovin (+15 mio EUR) in kmetijskih proizvodov (+13 mio EUR). Trend krepitve rasti izvoza na trge EU je bilo v zadnjih mesecih zaznati le pri električni energiji, kar je bilo bolj povezano z rastjo cene kot z količino izvožene električne energije. Ta se je v tem obdobju okrepila namreč le za 1,7 %. Vir: Statistični urad RS, obdelava Analitika GZS

Januarska medletna dinamika gibanja prenočitev (+4,8 %) in prihodov turistov (za desetino več) v Sloveniji nakazuje na turistično ugoden začetek leta in nadaljevanje močnih turističnih tokov iz preteklega leta. To pripisujemo 8-odstotni rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 13,2 % več prihodov, medtem ko je pri domačih gostih prišlo do 0,7-odstotnega padca prenočitev, vendar 1,3-odstotne rasti števila prihodov. Največji porast števila prenočitev je bil na letni ravni zaznan pri gostih iz Hrvaške (+12 tisoč), Italije (+8,8 tisoč) in Srbije (+6,3 tisoč), medtem ko je prišlo do padca števila prenočitev pri gostih iz Združenega kraljestva (-1,4 tisoč) in Poljske (-1,2 tisoč). Gostje iz Hrvaške, Italije in Srbije so ustvarili več kot polovico vseh prenočitev tujih gostov v januarju in so prispevali 72 % k celotne rasti števila prenočitev. Vir: Statistični urad RS

V decembru je bilo v Sloveniji približno 938,4 tisoč delovno aktivnih oseb, kar glede na predhodni mesec predstavlja zmanjšanje za 10 tisoč oseb. Predhodna štiri leta je bilo neto zaposlovanje v decembru pozitivno, zato je bil tokratni padec veliko negativno presenečenje. K temu je v pomembni meri prispevalo upokojevanje starejših zaposlenih, ki so s tem izkoristili kratkoročno ugodnejše obdobje (do konca leta 2024) za upokojitev z vidika višine pokojninskih prejemkov, predvsem zaradi visoke redne uskladitve pokojnin v preteklem letu, ki je presegala rast neto plač. Deloma je k temu pripomogel tudi nekoliko večji delež pogodb za določen čas, ki so se iztekle, kar odraža previdnost zaposlovalcev, ki je najbolj izrazito v predelovalnih dejavnostih, ki so izpostavljeni konkurenci iz tujine. Dodatno je v prihodnjih mesecih pričakovati nekoliko manjši odliv v upokojitev iz teh razlogov, hkrati pa bo rast delovno aktivnih v prihodnjih mesecih še bolj odvisna od imigracij.

Realni BDP je v letu 2024 v Sloveniji glede na predhodno leto po prvi oceni porasel za 1,6 %, kar je bilo skladno z našimi okvirnimi pričakovanji ob jesenski oceni, vendar pol manj od naše spomladanske ocene (3,2 %). To je bilo posledica precej nižje rasti potrošnje gospodinjstev, ki je odraža dvig stopnje varčevanja, padca investicij in nekoliko skromnejše rasti izvoza. Revizije preteklih ocen o rasti BDP za 1. četrtletje (+2,4 %; pretekla ocena: +2,2 %), 2. četrtletje (+0,9 %; pretekla ocena: +0,7 %) in 3. četrtletje (+1,6 %; prva ocena: +1,4 %) razkrivajo ugoden popravek navzgor. Po podatkih z izločenim vplivom sezone in koledarja je realni BDP v zadnjem četrtletju 2024 glede na predhodno porasel za 0,6 %, kar predstavlja pospešitev rasti in najvišjo rast v zadnjem letu. Glede na razpoložljive podatke je bila slovenska gospodarska rast 11. najvišja v EU-27, pri čemer je za 0,4 odstotne točke presegala tisto na ravni EU-27. Bolj zanesljivi podatki o gospodarski rasti v preteklem letu bodo na voljo v avgustu.

V 3. četrtletju 2024 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 2.700 glede na drugega, in sicer zaradi 3.000 več tujcev in 300 manj državljanov Slovenije. V tem času je bila večja umrljivost (5.200 oseb) od rodnosti (4.450 otrok), ki jo je nevtraliziral pozitiven selitveni prirast (+3.500). Iz tujine se je v Slovenijo neto priselilo (priseljeni minus odseljeni) več slovenskih (+860) in tujih državljanov (+2.600). Neto število priseljenih državljanov Slovenije je bilo pozitivno prvič po 3. četrtletju 2020 ter je tako nadomestilo neto izseljevanje v predhodnih dveh četrtletjih. Med 2,13 milijona prebivalcev Slovenije je bila desetina tujcev (212 tisoč). Tujci, ki so delovno aktivni, so predstavljali šestino delovne sile. V obdobju zadnjih 12 mesecev (do septembra 2024) je bil prebivalstven porast pozitiven (+11 tisoč), vendar skromnejši kot leto pred tem (+17 tisoč), kar je bilo predvsem manj izrazitih potreb po delovni sili v gradbeništvu in predelovalnih dejavnosti. Zato pričakujemo umirjanje selitvenega prirasta v 2025, ki bo po osnovnem scenariju ostal pozitiven. Vir: Statistični urad RS

Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) na upravnih enotah je bilo v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2024 po številu glede na enako obdobje lanskega leta večje za četrtino in za 5,2 %, če stavbe merimo po površini, kar predstavlja nadaljevanje rasti po 3. četrtletju. Rast je bila najvišja na segmentu nestanovanjskih stavb, kjer je prišlo do 30-odstotne rasti števila izdanih gradbenih dovoljenj in 28-odstotnega porasta, merjeno po površini. Pri stanovanjski gradnji je število izdanih gradbenih dovoljenj poraslo, medtem ko je za desetino upadla kumulativna površina izdanih gradbenih dovoljenj, zlasti pri večstanovanjskih stavbah (za šestino), kar pomeni večje število sicer manjših stanovanjskih enot. Vir: Statistični urad RS

Tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji je bil v prvih enajstih mesecih leta 2024 v presežku (3,3 mrd EUR), kar predstavlja pomembno izboljšanje glede na enako obdobje v letu 2023 (2,8 mrd EUR). K povečanju presežka na tekočem računu je ponovno izraziteje vplival za 210 mio EUR višji presežek v blagovni menjavi, ki je v prvih 11-ih mesecih dosegel 0,7 mrd EUR. Na to so imele pozitiven vpliv razlike med izvoznimi in uvoznimi cenami kot tudi skromne investicije v 2024. Nekoliko je k rasti presežka prispevala tudi storitvena menjava, ki je beležila presežek v višini 3,4 mrd EUR, kar predstavlja skromno medletno rast v višini 65 mio EUR (za dva odstotka več). Primanjkljaj pri primarnih dohodkih je upadel s 500 na 370 mio EUR, primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih pa z 540 na 500 mio EUR.

Vrednosti evropskega sektorskega PMI v decembru so pokazale, da je bila dinamika nadpovprečna v 9-ih izmed 20-ih sektorjev (minimalno povečanje glede na november). Najvišja rast aktivnosti je bila prisotna v turizmu, nepremičninskem in IKT sektorju (programska oprema), medtem ko so bili padci prisotni v vseh industrijskih sektorjih, največji je v avtomobilski industriji. V zadnji se padec v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižuje, visok je še v proizvodnji tehnološke opreme in rudarstvu ter kovinah. V zadnji so najbolj izrazito upadla tudi nova naročila. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so ob koncu leta 2024 upadli zgolj v kovinski industriji in strojegradnji, medtem ko so najbolj porasli v turizmu, kjer je prisotno precejšnje pomanjkanje delovne sile.

Novembrska medletna dinamika gibanja prenočitev (+14,4 %) in prihodov turistov (za petino več) v Sloveniji nakazuje na ugodno jesensko turistično sezono. To pripisujemo petinski rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 30 % več prihodov, in nižji, 4,3-odstotni rasti prenočitev domačih gostov (+4,4 % pri prihodih). V 11-ih mesecih leta 2024 je bilo število prenočitev višje za 4,5 %, k čemer je prispevala 7-odstotna rast prenočitev tujih gostov, medtem ko je število prenočitev domačih gostov nekoliko upadlo (za odstotek in pol). Ti so v večji meri kot lani počitnikovali v tujini. Največja medletna rast števila prenočitev je bila novembra zabeležena pri gostih iz Hrvaške (26,7 tisoč; +70 %), Italije (+26,4 tisoč; za polovico več), Avstrije (+12,6 tisoč; za četrtino več) in Srbije (+8 tisoč; za tretjino več), medtem ko je bil padec prisoten pri gostih iz Severne Makedonije (-1,7 tisoč; za četrtino manj) in Turčije (-1,3 tisoč; -30 %). Vir: Statistični urad RS

Transportni trendi v slovenskem gospodarstvu ne kažejo tako slabe slike, kot bi sodili po pričakovani rasti realnega BDP za leto 2024 (ki bo verjetno blizu 1,5 %). V prvih desetih mesecih je obseg pristaniškega blagovnega prometa za 4,6 % presegal tistega iz enakega obdobja lanskega leta. Izrazita rast je bila prisotna pri drugem generalnem tovoru (za šestino več), tekočem razsutem tovoru (+5,2 %) in velikih kontejnerjih (+5 %).

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je oktobra (+2 %) po septembrski 2,5-odstotni rasti ponovno porasla na mesečnem nivoju. Merjeno po namenskih skupinah je oktobra glede na predhodni mesec najbolj porasla proizvodnja proizvodov za široko rabo (+4 %; hrana, pijača, zdravila itn.). Drugi mesec zapored je za pol odstotka porasla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo, kjer je bila prisotna 3-odstotna rast proizvodnje energentov in 0,2-odstotna proizvodnja surovin. Proizvodnja proizvodov za investicije je porasla za skromnih 0,2 % (stroji in oprema). Proizvodnja izdelkov za vmesno porabo je bila oktobra za okoli 13 % nižja kot v 2021, presenetljivo šibka je tudi rast v proizvodih za investicije, kar odraža šibke investicije v evropski industriji.

Po petih zaporednih četrtletij zniževanje cen električne energije za poslovne odjemalce, so te v 3. četrtletju prvič porasle, in sicer za 3,6 % glede na 2. četrtletje, na 168 EUR/MWh (brez DDV). Na letni ravni so bile še vedno nižje za dobro petino. Pri zemeljskem plinu cene precej bolj nihajo in so bile v 3. četrtletju (50 EUR/MWh brez DDV) višje za 4,5 % glede na drugega, na letni ravni pa so bile nižje za 13 %. Aktualne cene na veleprodajnih trgih zemeljskega plina in električne energije v 4. četrtletju nakazujejo na še nekoliko višje cene.

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je v novembru na mesečni ravni minimalno upadlo, vendar je bilo najnižje v zadnjih 8-ih mesecih. K mesečnemu poslabšanju ocene zaupanja potrošnikov je vplivala manjša pripravljenost potrošnikov za nakupe v prihodnjih 12-ih mesecih (-4 o. t.) in minimalen padec ocene sedanjega finančnega stanja v gospodinjstvu. Zadnje je glede na rast realnih dohodkov (nominalna rast, prilagojena za inflacijo) presenetljivo. Dvignila se je ocena o ravni brezposelnosti v prihodnjih 12-ih mesecih (+3 o. t.), in sicer na najvišjo raven po januarju 2023. Na drugi strani se umirjajo pričakovanja o prihodnji rasti cen. V novembru je le še dobra četrtina slovenskih potrošnikov (-7 o. t. glede na predhodni mesec) pričakovala hitrejšo rast cen. 46 % jih je pričakovalo enako stopnjo rasti cen (+5 o. t.), šestino nižjo stopnjo rasti (+3 o. t.) in desetina potrošnikov nespremenjene cene (-1 o. t.).

Realni BDP je v 3. četrtletju 2024 v Sloveniji glede na podatke z izločenim vplivom sezone in koledarja (omogočajo primerjavo glede na predhodno četrtletje) porasel za 0,3 %, kar je bilo popolnoma v skladu z našo oceno. To predstavlja pospešitev rasti po minimalni rasti v 2. četrtletju (+0,1%) in padcu v 1. četrtletju (-0,2 %). Negativno presenečenje je bil tokrat visok padec bruto investicij v osnovna sredstva (-3,9 %), ki upadajo že zadnja štiri četrtletja, pozitivno pa rast izvoza blaga (+3,2 %) in storitev (+3,3 %). Posledično je dodana vrednost v gradbeništvo spet močno upadla (-3,8 %), v predelovalnih dejavnostih pa se je povečala za 1,2 %.

Svetovni sestavljeni PMI je v oktobru zmerno porasel (z 51,9 na 52,3), kar je posledica nekoliko višje rasti novih naročil na domačem trgu in zmanjšanja padca novih izvoznih naročil. 21. mesec zapored se je nadaljevala rast v storitvah, ki se je na mesečni ravni minimalno pospešila. Med skupinami storitev je bila dinamika najvišja v finančnih storitvah, sledile so poslovne storitve z nižjo rastjo, z najnižjo pa storitve za potrošnike. Prav tako se je po septembrskem padcu stabiliziral indeks tekoče proizvodnje, kar pripisujemo manjšemu padcu novih naročil. Rast aktivnosti je bila najvišja v Indiji in Braziliji. Globalna poslovna pričakovanja za naslednje leto so se izboljšala, med večjimi gospodarstvi predvsem v ZDA in na Kitajskem.

Po prvi oceni je BDP v 3. četrtletju 2024 v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,4 %, kar predstavlja pospešitev rasti glede na 2. četrtletje (+0,2 %) in najvišjo četrtletno rast po 3. četrtletju 2022. Za 10 držav območja evra, za katere so prve ocene že dosegljive, je BDP na četrtletni ravni porasel v devetih državah in upadel zgolj v Latviji (-0,4 %), ki je zdrsnila v recesijo. Pospešitev rasti BDP v Franciji na 0,4 % pripisujemo pozitivnemu učinku olimpijskih iger na francoski storitveni sektor. V Nemčiji je medtem prišlo do 0,2-odstotne rasti BDP, ki je presegla pričakovanja večine analitikov, k čemer je pripomogla večja zasebna potrošnja gospodinjstev, kar pripisujemo zakasnelemu učinku višjih realnih razpoložljivih dohodkov, in višja državna potrošnja. Na drugi strani je v Nemčiji prišlo do negativne revizije gibanja BDP za 2. četrtletje (-0,3 %; prva ocena: minimalen padec), kar glede na šibko industrijsko proizvodnjo ni presenetljivo, zato lahko gibanja v nemškem gospodarstvu označimo kot stagnacijo. Med večjimi gospodarstvi izstopa visoka rast BDP Španije, ki je posledica krepitve turizma.

Cene ladijskih voznin se od sredine julija že 13. zaporedni teden znižujejo, pri čemer se je cena najema klasičnega (dolžina 40 čevljev) ladijskega kontejnerja med 10. in 17. oktobrom znižala za dodatne 4 % in dosegla 3.216 USD. To je najnižja raven cen po 9. maju 2024. Glede na dosežen zgodovinski vrh v septembru 2021 (10.377 USD) so cene za 70 % nižje, medletno (glede na oktober 2023) pa so še vedno višje za 136 %. Desetinski padec cen je bil na tedenski ravni prisoten med Šanghajem in Genovo (3.438 USD) in 6-odstoten med Šanghajem in Rotterdamom (4.941 USD). Na padec cen na ponudbeni strani vpliva postopno povečevanje števila razpoložljivih kontejnerskih ladij, naročenih še v času motenj v dobavnih verigah ob odpiranju svetovnih gospodarstev po pandemiji kot tudi predhodno visoka naročila distributerjev iz Evrope in ZDA zaradi bojazni pred zamudami ladij. Prav tako je na nadaljevanje padcev cen na relacijah do New Yorka vplivala nepričakovano kratka 3-dnevna stavka pristaniških delavcev na ameriški vzhodni obali. Drewry pričakuje, da se bodo padci cen ladijskih prevozov iz smeri Kitajske do Evrope in ZDA v prihodnjih tednih še nadaljevali.

Avgustovske poplave lani, ko je padec industrijske proizvodnje v predelovalni dejavnosti v Sloveniji znašal na medletni ravni 14 %, so ustvarile nizko osnovo za rast v letošnjem avgustu. Ta je bila na letni ravni pričakovano visoka, pri 8 %. Ne glede na pričakovano visoko medletno rast, pa je industrijska proizvodnja v zadnjih štirih mesecih stagnirala. Proizvedenih motornih vozil, prikolic in polprikolic je bilo avgusta medletno za četrtino manj, v proizvodnji drugih vozil in plovil pa je bila proizvodnja za tretjino manjša. Zelo močno se je skrčila tudi proizvodnja pohištva (15 % nižja). V prvih osmih mesecih je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnosti vseeno nekoliko porasla (+0,6 %), vendar ni ubežala učinkom nižjega povpraševanja na izvoznih trgih EU-27, kjer je sicer v tem obdobju upadla za 3,5 %. Še v začetku leta smo sicer Sloveniji napovedovali 3,5-odstotno rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti.

Evropski sektorski PMI (S&P Global) v mesecu septembru so pokazali, da je bila skromna rast prisotna v 11-ih izmed 20-ih sektorjev, pretežno storitvenih. Najvišja rast je bila prisotna v programski opremi in storitvah, zdravstvenih storitvah, medijih in finančnih storitvah, kjer so opazneje naraščala tudi nova naročila, medtem ko je bil največji padec prisoten v avtomobilski industriji. Po 14-ih mesecih je bila zmerna rast aktivnosti ponovno zaznana v proizvodnji tehnološke opreme. Zaposlenost se je okrepila predvsem v storitvenih dejavnostih, zlasti v programski opremi in storitvah, najbolj je upadla v avtomobilski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah, medtem ko so se znižali v avtomobilski in kovinski industriji. Znižanje prodajnih cen je bilo prisotno v papirni in kovinski industriji, proizvodnji gradbenega materiala in v transportnem sektorju.

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je septembra na mesečni ravni precej upadlo (-4 o. t.) in je bilo najnižje v zadnjega pol leta. Septembrski padec je prispeval k prekinitvi izboljševanja potrošniškega zaupanja na četrtletni ravni in k zmernemu padcu v 3. četrtletju. K septembrskemu padcu razpoloženja je sicer prispeval zlasti bolj pesimističen pogled potrošnikov na prihodnje gospodarsko stanje, k čemer je pripomoglo po naši oceni poročanje o spremembah v nemški avtomobilski industriji in njen vpliv na soodvisne predelovalne dejavnosti v Sloveniji. Prav tako je k temu v določeni meri prispevala tudi nižja napoved gospodarske rasti za leto 2024. Minimalno se je izboljšala pripravljenost za večje nakupe potrošnikov in ocenjeno sedanje finančno stanje v gospodinjstvu.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila v prvih sedmih mesecih po podatkih z izločenim vplivom koledarja za 2,6 % nižja kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta, na kar nakazuje 1,3-odstotni padec porabljene električne energije med poslovnimi subjekti v tem obdobju. K padcu je prispevala za dobro petino nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter minimalen padec v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 12 %. Med oddelki predelovalnih dejavnosti je bila situacija raznolika. Padec je bil največji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (-13,5 %; steklo, cement, gradbeni materiali), proizvodnji tekstilij (-12,8 %) in proizvodnji pohištva (za desetino). Za 37,2 % je na drugi strani porasla proizvodnja oblačil in za slabo desetino proizvodnja drugih vozil in plovil. Proizvodnja kovin je porasla za 6,5 %, proizvodnja kovinskih izdelkov za 5,3 % in proizvodnja motornih vozil za 2 %.

Četrtletni podatki o poslovanju podjetij v zasebnem sektorju v Sloveniji so pokazali, da je bruto marža (dodana vrednost v prodaji) v drugem četrtletju 2024 ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje pri 25 %, pri čemer ostaja stabilna zadnjih pet četrtletij in se giblje blizu dolgoročnega povprečja. Še posebej visoka je bila v zdravstvu in socialnem varstvu (60 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (55 %), gostinstvu (47 %) in drugih dejavnostih (44 %). V predelovalnih dejavnostih zadnje leto in pol ostaja na podobni ravni pri 29 %. Stopnja investiranja (investicije glede na prodajo) je drugo četrtletje zapored ostala pri 4 %. Stroški dela v dodani vrednosti so glede na predhodno četrtletje porasli z 59 % na 63 % in bili najvišji po zadnjem četrtletju 2020. Do slednjega je prišlo zaradi relativno večje upočasnitve rasti dodane vrednosti v primerjavi z upočasnjeno rastjo plač, kar negativno vpliva na stroškovno konkurenčnost podjetij.

Cene življenjskih potrebščin so avgusta v Sloveniji drugi mesec zapored upadle na mesečni ravni, in sicer tokrat za 0,2 %. Običajno so se avgusta podražile, in sicer v na podlagi dolgoletnega povprečja v povprečju za 0,2 %. Na padec cen so močno vplivale sezonsko nižje cene obutve (za desetino) in oblačil ob zamenjavi kolekcij (-6,7 %). Cene oblačil in obutve so bile tudi edina kategorija cen v potrošniški košarici, ki je bila nižja od povprečja leta 2015 (-6,6 %), kar pojasni selitev proizvodnje v azijske države. Glede na avgust 2023 so bile cene v avgustu 2024 v povprečju višje za 0,9 % (-0,4 o. t. glede na julij), kar je najnižja rast cen po marcu 2021. Cene blaga so na medletni ravni upadle drugi mesec zapored, do česar je prišlo prvič po začetku leta 2021, medtem ko se je rast cen storitev znižala na še vedno visokih 4,1 %, kar je bilo najnižje po marcu 2022.

Realni BDP je v 2. četrtletju 2024 v Sloveniji glede na podatke z izločenim vplivom sezone in koledarja porasel za 0,2 %, kar predstavlja vrnitev k rasti po minimalnem padcu v 1. četrtletju (prva ocena: stagnacija rasti). To je bilo precej pod našimi pričakovanji o 0,5-odstotni rasti BDP. Glede na 2. četrtletje leta 2023 je bil realni BDP višji za 0,7 %. Padec bruto investicij v osnovna sredstva in šibki izvozni trendi sta bila ključna pri šibki gospodarski rasti.

Evropski sektorski PMI je za mesec julij pokazal, da je bila rast prisotna v 7-ih izmed 20-ih sektorjev, najmanj po januarju 2024. Najvišja rast je bila drugi mesec zapored prisotna v bančništvu, ki mu sledita sektorja programske opreme in druge finance. Največji padec je bil medtem prisoten v avtomobilski industriji, kjer je bil najizrazitejši po februarju 2024. V 9-ih od 20-ih dejavnostih je zaposlenost naraščala, najizraziteje v medijskem sektorju. Najbolj je upadla v avtomobilski in kovinski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah in turizmu, medtem ko so se najbolj znižali v avtomobilski industriji. Rast prodajnih cen se je ob zadostnem povpraševanju že peti mesec zapored najbolj izrazila v financah. Vir: S&P Global

Pogled na julijske indekse nabavnih managerjev v proizvodnji kaže, da azijska in surovinsko intenzivna gospodarstva v razvoju precej bolj krepijo proizvodnjo kot evropska. Še posebej pa je šibkost čutiti v srednji Evropi, predvsem zaradi padca izvoznih naročil v industriji, tudi v panogah, kjer so bila evropska podjetja tradicionalna uspešna: strojegradnji in avtomobilski industriji. Učinkovitost azijske konkurence v kombinaciji z večjimi vlaganji v raziskave in razvoj v končne proizvode, geopolitične napetosti in posledice energetske krize so po naši oceni trije ključni razlogi, ki pojasnijo to razliko.

Indeks poslovne klime ifo v Nemčiji je julija presenetljivo upadel na najnižjo raven v zadnjih petih mesecih. K temu je prispevalo nazadovanje pričakovanj glede prihodnjega poslovanja (86,9), prav tako je upadla tudi ocena trenutnih razmer (87,1). Razpoloženje med nemškimi poslovnimi subjekti je na mesečni ravni najbolj upadlo v trgovini na drobno (-6 indeksnih točk), ki ji sledijo predelovalne dejavnosti (-4,8 indeksne točke), storitve (-3,5 indeksne točke), trgovina na debelo (-2,7 indeksne točke) in gradbeništvo (-0,8 indeksne točke). V predelovalnih dejavnostih izstopa padec ocene trenutnih poslovnih razmer, ki je najnižje po septembru 2020, kar je precejšnje negativno presenečenje. Prav tako so še dodatno upadla pričakovanja glede prihodnjega poslovanja v predelovalni dejavnosti, ki so bila najnižje v zadnjih 4-ih mesecih, kar deloma pripisujemo tudi zaostritvi trgovinske politike EU do Kitajske in vplivu kitajskih carin na izvoz nemških avtomobilov. Padec poslovne klime ifo v Nemčiji je v skladu s padcem razpoloženja, merjenim prek sestavljenega PMI indeksa.

Pri storitveni menjavi je Slovenija v prvih petih mesecih beležila presežek njihovega izvoza nad uvozom v višini 1,4 mrd EUR, ki je ostal skoraj nespremenjen glede na enako lansko obdobje. Največji prispevek k rasti izvoza storitev (+1,5 %) je bil posledica rasti potrošnje tujcev (+75 mio EUR; +7,6 %), h kateri je pomembno prispevala majska petinska rast (najvišja v zadnjih 16-ih mesecih). V prvih petih mesecih je bil višji izvoz IKT storitev (+27,4 mio EUR; +7 %), zavarovalnih in pokojninskih storitev (+23,6 mio EUR; za petino) ter osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev (+14 mio EUR; za tretjino). Do padca je prišlo pri izvozu transportnih storitev (-50 mio EUR; -3,5 %), ostalih poslovnih storitev (-23,6 mio EUR; -2,7 %) ter tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev (-5,3 mio EUR; -1 %). Prav tako je do padca prišlo pri izvozu gradbenih storitev (-10 mio EUR; -3 %), kjer je bil majski padec (-14,7 % ) celo največji po septembru 2019, kar odraža ohlajanje nemškega gradbenega trga.

Od začetka meseca maja se povprečna promptna cena prevoza klasičnega ladijskega kontejnerja (40 čevljev) po oceanu zopet močno draži. Ta je v preteklem tednu dosegla 5.900 USD, kar je največ po 25. avgustu 2022. Od doseženega vrha v septembru 2021 (10.377 USD) je cena nižja za 43 %. Glede na ceno pred pandemijo (2019), ko je bila cena najema pri 1.420 USD, je cena višja za več kot 4-krat. Na tedenski ravni so za 3 % porasle cene prevoza med Šanghajem in New Yorkom (9.387 USD). K rasti zadnjih je prispevalo tudi podpovprečno stanje vodnatosti Panamskega prekopa, ki se sicer postopoma izboljšuje, vendar vpliva na manjši in dražji ladijski promet. Na višanje cen ladijskega prevoza vpliva rast cen zavarovanj ob še vedno prisotnih napadih Houtijev ob obali Jemna v Rdečem morju. Prav tako del porasta cen pripisujemo odločitvam trgovcev o predčasni dobavi blaga ob časovno daljšem transportu blaga in morebitnih nepredvidenih zapletih v dobavnih verigah. Omenjeno je razvidno tudi v kitajskih izvoznih podatkih, ki za junij nakazujejo najvišjo rast izvoza v zadnjih 15-ih mesecih. Rast cen prevoza tako pripisujemo tudi sezonsko nadpovprečnemu povpraševanju evropskih in ameriških kupcev po blagu, izdelanem v Aziji.

V 1. četrtletju 2024 so se cene stanovanjskih nepremičnin v EU-27 povišale za 0,4 % glede na prehodno četrtletje. Tako so nadomestile 0,3-odstotni padec v predhodnem četrtletju. Povišanje cen je bilo visoko v manjših državah (Bolgarija: +7,1 %, Madžarska: +5,1 %, Litva: +3,3 %, Španija: +2,7 %, Latvija: +2,7 %). V Franciji so drugo zaporedno četrtletje upadle (-2,1 %; predhodno: -2,7 %), kot tudi v Nemčiji (-1,1 %; predhodno: -2,0 %), medtem ko so bile v Italiji v zadnjih treh četrtletji bolj kot na podobni ravni. Nizka brezposelnost, rast plač in inflacija so dejavniki, ki prispevajo k stabilizaciji cen.

Indeks poslovne klime ifo v Nemčiji je junija nekoliko presenetljivo upadel, in sicer na 88,6 (89,3 v maju), kar je najnižja raven v zadnjih treh mesecih. K temu je prispevalo nazadovanje pričakovanj glede prihodnjega poslovanja, medtem ko je bila ocena trenutnih razmer nespremenjena.

V drugem četrtletju je bila gospodarska klima v Sloveniji najvišja po 1. četrtletju 2023, k čemur je prispevalo zaupanje med potrošniki (najvišje po zadnjem četrtletju 2021), v trgovini (najvišje po 3. četrtletju 2022), predelovalnih dejavnostih (najvišje po 1. četrtletju 2023) in storitvah (najvišje po 2. četrtletju 2023), medtem ko je bilo v gradbeništvu najnižje po zadnjem četrtletju 2020. Rast gospodarske klime podpira predvsem trend zniževanja rasti cen, kar krepi realno kupno moč. V juniju bo učinek osnove skoraj zagotovo vplival na to, da bo inflacija v Sloveniji na letni ravni upadla pod 2 %, kar bo dodatno prispevalo k rasti razpoloženja med potrošniki.

Podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so precej spremenljivi, saj visokim padcem v posameznem mesecu (marec glede na februar: -6,9 %) sledijo tudi visoke rasti (april glede na marec: +5,7 %), kljub desezoniranem pogledu na podatke. Trimesečno drseče povprečje kaže, da okrevanje proizvodnje poteka od zadnjega četrtletja lani. Rast so poganjale dejavnosti, združene v visoko tehnološki proizvodnji, kjer ima največji pomen proizvodnja farmacevtskih izdelkov, manjšega pa tudi elektronska industrija.

Povprečne cene električne energije za negospodinjske odjemalce v Sloveniji pred DDV so se v 1. četrtletju (169 EUR/MWh) znižale za petino glede na predhodno četrtletje, zemeljskega plina pa za šestino. Spremembe so bile bolj izrazite pri električni energiji, tudi zaradi večje pojavnosti letnih pogodb za nakup. Cene električne energije so bile najnižje po 2. četrtletju 2022, zemeljskega plina pa najnižje po zadnjem četrtletju 2021. Kar preseneča je predvsem to, da se v 1. četrtletju ta padec cen še ni odrazil v znatni rasti industrijske proizvodnje, ki pa bo verjetno večja v drugem in tretjem četrtletju, kar nakazuje okrevanje proizvodnih PMI v regiji.

Majski podatki o poslovni klimi v nemški predelovalni dejavnosti so bili najboljši v zadnjem letu, k čemer je prispeval bolj optimističen pogled na prihodnost kot tudi ocena aktualnih razmer. Glede na vrednost kazalnika (-6,2) pa visoke rasti ni pričakovati. Izboljšalo se je tudi poslovno razpoloženje v trgovini (še posebej v veleprodaji) ter v gradbeništvu, medtem ko se je optimizem v storitvah nekoliko ohladil. Verjetnost gospodarske rasti v Nemčiji je v skladu z ifo-vim semaforjem pri 85 %.

Povprečna rast cen storitev v najpomembnejših tržnih storitvah v Sloveniji se umirja, in sicer v obdobju zadnjega leta najbolj izrazito v transportu (+0,7 % četrtletna povprečna rast), IKT dejavnostih (+0,7 %) in drugih raznovrstnih dejavnostih (+0,7 %), medtem ko ostaja visoka v gostinstvu, pri 2 %. Vseeno se je rast tudi v gostinstvu znižala na najnižjo po 1. četrtletju 2022. Povprečna rast cen vseh storitev (0,9 % na povprečni četrtletni ravni) je bila najnižja po drugem četrtletju 2021 in nakazuje na umirjanje inflacijskih pritiskov pri domačih storitvah.

Zadnja štiri četrtletja se število prostih delovnih mest v Sloveniji nekoliko znižuje (20.470 v 1. četrtletju 2024), vendar ostaja zgodovinsko nadpovprečno. Izrazit padec povpraševanja so beležili v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, kjer je polovica vseh prostih delovnih mest. Povečalo se je število prostih delovnih mest v transportu, kar pripisujemo obratu cikla zalog v industriji, distribuciji in trgovini zaradi višjega povpraševanje kupcev. Zmerno zniževanje števila prostih delovnih mest naj bi vplivalo na počasnejšo rast plač v prihodnjih mesecih.

Marčevski podatki o gibanju industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih so pokazali splošno prisoten padec po vseh namenskih skupinah proizvodov, kar je bilo negativno presenečenje. Na četrtletni ravni je industrijska proizvodnja vendarle drugo zaporedno četrtletje skromno porasla, in sicer za 0,7 % po 0,8-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani. Kljub temu je bila v 1. četrtletju letošnjega leta še vedno za 3 % nižja kot lani.

Drug zaporedni mesec je sestavljeni PMI v območju evra presegel 50, kar nakazuje na pospešek rasti v začetku 2. četrtletja. Okrevanje je bilo najbolj izrazito v Nemčiji, nekoliko manj v Franciji. Podatki za dve največjo mediteranski gospodarstvi še niso na voljo, vendar bodo zelo verjetno pokazali ohranjanje visoke gospodarske aktivnosti. Krepitev kazalnikov lahko predvsem pripišemo močni rasti v storitvah, medtem ko se industrijska proizvodnja še ni poslovila od krčenja (45,6 v marcu), kljub temu, da se je optimizem glede prihodnjega poslovanja povečal; v rasti proizvodnih naročil pa se to še ne izkazuje.

Razmere v Rdečem morju so vplivale, da se je pretovor enot (709 tisoč) v pristaniški dejavnosti v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih (med septembrom 2023 in februarjem 2024) znižal na najnižjo vrednost po decembru 2022. Kljub temu je bila po visokem decembrskem (-11 %) in januarskem padcu (-35 %), medletna februarska rast pozitivna (+4,4 %). K februarski medletni rasti pretovorjenih enot je prispeval večji pretovor motornih vozil (+12,5 %), medtem ko je bilo število pretovorjenih velikih kontejnerjev za 7 % nižje. Izraženo v tonah (+1,4 %) je bil februarja medletno nižji predvsem pretovor suhih razsutih tovorov (rude, premog in kmetijski pridelki), in sicer za 19 %, medtem ko je bil pretovor naftnih derivatov za 30 % višji, vozil za 15 % in drugega generalnega tovora (jekleni izdelki in gozdarski proizvodi izstopajo) za 31 %. Pretovorjena teža velikih kontejnerjev je bila nižja za 2 %.

Podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji so precej nezanesljivi, vseeno pa kažejo, da se je predvsem okrepila proizvodnja izdelkov za široko porabo, ki se je okrepila v povprečju za 2,8 % na mesec v zadnjih treh znanih mesecih (december 2023-februar 2024). Sem spada proizvodnja farmacevtskih izdelkov, ki ima na to rast največji vpliv. Tudi v industriji materialov je rast prisotna, še posebej v papirni in kovinski industriji, pri nekovinskih mineralnih izdelkih (sem spadajo proizvodnja stekla, gradbenega materiala) pa so padci še prisotni. Proizvodnja izdelkov za investicije (industrijski stroji in oprema) se proti pričakovanjem pomembno še ni okrepila.

Podrobni podatki o uvozu blaga v Slovenijo v prvih dveh mesecih leta kažejo, da njegovo dinamiko nareka predvsem farmacevtska industrija, saj je bil uvoz organskih kemičnih proizvodov (inputi za proizvodnjo zdravil) v obdobju enega leta iz Indije 22-krat večji, uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov iz Singapurja pa 35-krat večji. Poleg tradicionalno visoke rasti uvoza iz Švice (+957 mio EUR) sta ti dve državi poleg Kitajske pomembno prispevali k rasti uvoza (+1,5 mrd EUR). Uvoz iz evropskih držav je bil kumulativno nižji, po rasti uvoza pa so izstopale tri evropske države: Francija, Litva in Romunija.

Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.

Že zadnjih 12 mesecev se cene izdelanih industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji pretežno znižujejo, pri čemer so skupaj v tem obdobju upadle za slabe 3 %. Med temi so se najbolj znižale cene kovin (-18 %) ter papirja in papirnih izdelkov (-13 %), predvsem zaradi pomena cen zemeljskega plina in električne energije na njihovo proizvodno ceno ter pri kovinah tudi cen surovin. V proizvodnji kemičnih izdelkov so cene upadle za dobrih 5 %. Na drugi strani so najbolj narasle cene pijač in oblačil, ki so se povečale za nekoliko več kot 5 %.

Decembrski velik padec industrijske proizvodnje v Sloveniji (-7,4 % glede na november, desezonirano), eden najvišjih v EU-27, pravzaprav sploh ni bil tako velik, če sodimo po zadnjem popravku podatka (-1,8 %). Na drugi strani verjetno tudi januarska rast ni bila tako spektakularna (+10,7 % glede na december) kot to prikazujejo prvi podatki Statističnega urada RS. Kar si moramo zapomniti pri objavah industrijske proizvodnje je predvsem njihova nezanesljivost, kar pomeni, da moramo biti pri teh podatkih izrazito previdni pri interpretaciji. Nekateri drugi podatki (poraba električne energije in zemeljskega plina) so predmet precej manjših revizij in kažejo zmerno okrevanje v januarju tudi v industriji, nikakor pa ne tako velikega, kot kaže prva objava industrijske proizvodnje. Tudi signali o okrevanju povpraševanja na ključnih evropskih trgih so zaenkrat mešani.

Podatki o povprečni nabavni ceni dveh najpogostejših uporabljenih energentov v industriji: električni energiji in zemeljskem plinu so pokazali, da se povprečna tehtana cena električne energije za negospodinjske odjemalce znižuje le počasi, predvsem zaradi pretežno letnih zakupov. Padec cene v 1. četrtletju 2024 je tako zelo verjeten, vendar ne bo tako dramatičen, ker so številna podjetja zakupila električno energijo v sredini leta 2023 ali celo v 2022, ko so bile cene višje. Cene zemeljskega plina so presenetljivo porasle, kar je bilo v popolnem nasprotju s cenami na nizozemski borzi (Dutch ttf). Vseeno zaradi krajše povprečne ročnosti pogodb v industriji pričakujemo večji padec nabavnih cen zemeljskega plina v 2024.

Decembrskem visokem medletnem padcu porabljene količine električne energije med poslovnimi subjekti (-3,8 %) je sledil januar - prvi mesec z rastjo (+0,8 %) po maju 2022. V zadnjih znanih treh mesecih je bila poraba še vedno medletno nižja za 1,4 %, kar je vseeno precejšnje izboljšanje glede na predhodnih 12 mesecev. To je lahko bilo tudi posledica načrtne odločitve večjih porabnikov o manjši proizvodnji v decembru, ker so bile januarske cene električne energije pri novih pogodbah za dobavo v povprečju nižje kot lani. Izrazito visoko rast porabe (+17 % januarja medletno; oz. +10 % v zadnjih treh mesecih medletno) pri zemeljskem plinu, navkljub bolj toplem vremenu, pa lahko zelo verjetno pripišemo predvsem rasti porabe v industriji, predvsem zaradi precej ugodnih cen kot tudi nizke proizvodnje v pretežnem delu leta 2023 zaradi lanskih visokih cen.