Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) na upravnih enotah je bilo v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2024 po številu glede na enako obdobje lanskega leta večje za četrtino in za 5,2 %, če stavbe merimo po površini, kar predstavlja nadaljevanje rasti po 3. četrtletju. Rast je bila najvišja na segmentu nestanovanjskih stavb, kjer je prišlo do 30-odstotne rasti števila izdanih gradbenih dovoljenj in 28-odstotnega porasta, merjeno po površini. Pri stanovanjski gradnji je število izdanih gradbenih dovoljenj poraslo, medtem ko je za desetino upadla kumulativna površina izdanih gradbenih dovoljenj, zlasti pri večstanovanjskih stavbah (za šestino), kar pomeni večje število sicer manjših stanovanjskih enot. Vir: Statistični urad RS

Tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji je bil v prvih enajstih mesecih leta 2024 v presežku (3,3 mrd EUR), kar predstavlja pomembno izboljšanje glede na enako obdobje v letu 2023 (2,8 mrd EUR). K povečanju presežka na tekočem računu je ponovno izraziteje vplival za 210 mio EUR višji presežek v blagovni menjavi, ki je v prvih 11-ih mesecih dosegel 0,7 mrd EUR. Na to so imele pozitiven vpliv razlike med izvoznimi in uvoznimi cenami kot tudi skromne investicije v 2024. Nekoliko je k rasti presežka prispevala tudi storitvena menjava, ki je beležila presežek v višini 3,4 mrd EUR, kar predstavlja skromno medletno rast v višini 65 mio EUR (za dva odstotka več). Primanjkljaj pri primarnih dohodkih je upadel s 500 na 370 mio EUR, primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih pa z 540 na 500 mio EUR.

Vrednosti evropskega sektorskega PMI v decembru so pokazale, da je bila dinamika nadpovprečna v 9-ih izmed 20-ih sektorjev (minimalno povečanje glede na november). Najvišja rast aktivnosti je bila prisotna v turizmu, nepremičninskem in IKT sektorju (programska oprema), medtem ko so bili padci prisotni v vseh industrijskih sektorjih, največji je v avtomobilski industriji. V zadnji se padec v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižuje, visok je še v proizvodnji tehnološke opreme in rudarstvu ter kovinah. V zadnji so najbolj izrazito upadla tudi nova naročila. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so ob koncu leta 2024 upadli zgolj v kovinski industriji in strojegradnji, medtem ko so najbolj porasli v turizmu, kjer je prisotno precejšnje pomanjkanje delovne sile.

Novembrska medletna dinamika gibanja prenočitev (+14,4 %) in prihodov turistov (za petino več) v Sloveniji nakazuje na ugodno jesensko turistično sezono. To pripisujemo petinski rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 30 % več prihodov, in nižji, 4,3-odstotni rasti prenočitev domačih gostov (+4,4 % pri prihodih). V 11-ih mesecih leta 2024 je bilo število prenočitev višje za 4,5 %, k čemer je prispevala 7-odstotna rast prenočitev tujih gostov, medtem ko je število prenočitev domačih gostov nekoliko upadlo (za odstotek in pol). Ti so v večji meri kot lani počitnikovali v tujini. Največja medletna rast števila prenočitev je bila novembra zabeležena pri gostih iz Hrvaške (26,7 tisoč; +70 %), Italije (+26,4 tisoč; za polovico več), Avstrije (+12,6 tisoč; za četrtino več) in Srbije (+8 tisoč; za tretjino več), medtem ko je bil padec prisoten pri gostih iz Severne Makedonije (-1,7 tisoč; za četrtino manj) in Turčije (-1,3 tisoč; -30 %). Vir: Statistični urad RS

Transportni trendi v slovenskem gospodarstvu ne kažejo tako slabe slike, kot bi sodili po pričakovani rasti realnega BDP za leto 2024 (ki bo verjetno blizu 1,5 %). V prvih desetih mesecih je obseg pristaniškega blagovnega prometa za 4,6 % presegal tistega iz enakega obdobja lanskega leta. Izrazita rast je bila prisotna pri drugem generalnem tovoru (za šestino več), tekočem razsutem tovoru (+5,2 %) in velikih kontejnerjih (+5 %).

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je oktobra (+2 %) po septembrski 2,5-odstotni rasti ponovno porasla na mesečnem nivoju. Merjeno po namenskih skupinah je oktobra glede na predhodni mesec najbolj porasla proizvodnja proizvodov za široko rabo (+4 %; hrana, pijača, zdravila itn.). Drugi mesec zapored je za pol odstotka porasla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo, kjer je bila prisotna 3-odstotna rast proizvodnje energentov in 0,2-odstotna proizvodnja surovin. Proizvodnja proizvodov za investicije je porasla za skromnih 0,2 % (stroji in oprema). Proizvodnja izdelkov za vmesno porabo je bila oktobra za okoli 13 % nižja kot v 2021, presenetljivo šibka je tudi rast v proizvodih za investicije, kar odraža šibke investicije v evropski industriji.

Po petih zaporednih četrtletij zniževanje cen električne energije za poslovne odjemalce, so te v 3. četrtletju prvič porasle, in sicer za 3,6 % glede na 2. četrtletje, na 168 EUR/MWh (brez DDV). Na letni ravni so bile še vedno nižje za dobro petino. Pri zemeljskem plinu cene precej bolj nihajo in so bile v 3. četrtletju (50 EUR/MWh brez DDV) višje za 4,5 % glede na drugega, na letni ravni pa so bile nižje za 13 %. Aktualne cene na veleprodajnih trgih zemeljskega plina in električne energije v 4. četrtletju nakazujejo na še nekoliko višje cene.