Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v juliju 2025 v Sloveniji po prvi oceni po desezoniranih podatkih v primerjavi s predhodnim mesecem porasla za 2,1 %, na kar je nakazala že julijska rast porabe električne energije med poslovnimi subjekti (+2,2 %). K slednjemu je prispevala predvsem 7,6-odstotna rast proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in eno-odstotna rast proizvodnje v rudarstvu ter v predelovalni dejavnosti. V zadnji je prišlo do najvišje rasti v zadnjih 9-ih mesecih, kar je bilo nad našimi pričakovanji. Na postopno okrevanje proizvodnje v predelovalni dejavnosti nakazuje porast izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je v 3. četrtletju (82,5 %) porasla na najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Še vedno je bilo število podjetij, ki so poročala o zniževanju novih naročil večje od tistih, ki so poročala o njihovi rasti. Na letni ravni (glede na julij 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za odstotek, kar predstavlja prvi medletni porast v zadnji polovici leta. V prvih 7-ih mesecih leta 2025 je bila glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) še vedno nižja, in sicer za 1,1 %.

Cene surovin in energentov (metodologija Svetovna banka) so se za evrske kupce v avgustu šestič v zadnjih sedmih mesecih znižale, in sicer tokrat za 1,8 %. Padec cen surovin in energentov je ublažil šibkejši evro, ki je glede na ameriški dolar rahlo izgubil na vrednosti (za pol odstotka), kar je bilo prvič v zadnjih 7-ih mesecih. Padec cen je bil prisoten pri energetskih surovinah (-3,5 %), medtem ko je pri drugih surovinah prišlo do zmerne rasti cen (za odstotek). Znotraj zadnjih so prvič v zadnjih 7-ih mesecih porasle cene kmetijskih proizvodov (za odstotek in pol), zlasti tistih za pripravo pijač (+8 %). Četrti mesec zapored so prav tako porasle cene umetnih gnojil (za odstotek in pol), ki jim sledi vnovična rast cen plemenitih kovin (+1,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v avgustu znižala (-3,5 %) in je v povprečju dosegala 58,6 EUR za sodček, kar predstavlja drugo najnižjo povprečna ceno po maju 2021. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle drugi mesec zapored, in sicer za 3,7 %, pri čemer je cena zdrsnila na 13-mesečno dno. K temu prispeva rekorden uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, tudi na račun manjšega povpraševanja iz. Med kmetijskimi surovinami lahko izpostavimo ponovno rast cen kave vrste Robusta (za petino), katere cena je porasla prvič v zadnjega pol leta. Sledi rast cen kave vrste Arabica (+13 %) in olja palmovih jedrc (+8,4 %). Med kovinami in rudami avgusta izstopala druga zaporedna mesečna rast cen železove rude (+3 %), ki ostajajo za četrtino pod povprečno ceno v zadnjih 5-ih letih, in cinka (za odstotek in pol). Nekoliko so upadle zgolj cene svinca (-2 %). Vir: Svetovna banka

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v juliju 2025 medletno za 4 % manjša, k čemer je prispeval padec porabe pri poslovnih subjektih (-3,3 %) kot pri gospodinjstvih (-5,5 %). V prvih 7-ih mesecih 2025 je poraba električne energije skromno upadla (za pol odstotka), k čemer je prispeval padec porabe med poslovnimi subjekti (-0,8 %), medtem ko je padec ublažila rast porabe gospodinjstev (za pol odstotka). Manjša poraba med poslovnimi subjekti v juliju nakazuje na nadaljevanje šibke industrijske proizvodnje, temperaturnih razlik med julijem letos in julijem lani, vpeljavo ukrepov za varčevanje z električno energijo in povečevanje deleža samooskrbe poslovnih subjektov z električno energijo, saj ni upoštevana proizvedena in porabljena električna energija za merilnim mestom v notranji napeljavi. Pregled porabe električne energije po SKD dejavnostih sicer razkriva, da so se v predelovalni dejavnosti v prvih 7-ih mesecih soočali s padcem porabe (-1,2 %), od tega je bila v juliju medletno nižja za 1,4 %. Število delovnih dni (23) je bilo sicer enako v juliju 2025 in juliju 2024. Visok padec porabe električne energije je bil v prvih 7-ih mesecih prisoten še v trgovini (-6,5 %). Poraba zemeljskega plina pri vseh odjemalcih je bila v prvih 7-ih mesecih višja za 4,7 %. Vir: Statistični urad RS

V juniju je bilo v Sloveniji približno 942,9 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 838,5 tisoč oseb zaposlenih in 104,3 tisoč oseb samozaposlenih (dobra desetina vseh delovno aktivnih). To glede na predhodni mesec predstavlja zmerno povečanje, in sicer za 500 oseb, kar je sezonsko pričakovano, vendar podpovprečno povečanje. V zadnjih desetih letih je v povprečju naraslo za 1.800 oseb, izjema je bil junij 2024, ko se je znižalo za 400 oseb. Prav zaradi tega učinka osnove (šibek junij 2024) se je medletni upad delovnih mest v 2025 znižal s -0,45 % v aprilu in maju na -0,36 % v juniju. V prvi polovici leta 2025 je bilo število delovnih mest glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti (4 tisoč oseb manj). V slednji je bilo število delovno aktivnih (207,6 tisoč) najmanjše po septembru 2021. Padec je ublažila rast števila delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu (+2,4 tisoč) ter izobraževanju (+1,3 tisoč). Vir: Statistični urad RS

V drugem četrtletju je slovenski BDP porasel za 0,7 % glede na prvo, kar na prvi pogled zgleda veliko. Z višino odboja gospodarske rasti po padcu v 1. četrtletju (-0,6 %) ne moremo biti zadovoljni, kar kaže tudi pogled na dinamiko spremembe BDP v obdobju zadnjega leta dni. V tem obdobju je bila povprečna gospodarska rast v Sloveniji 0,2 % na četrtletni ravni (0,4 % v EU-27), na medletni ravni pa 0,6 % (1,5 % v EU-27). V obdobju predhodnih desetih let (2015-2024) je namreč povprečna gospodarska rast v Sloveniji za 1,3 o. t. presegala tisto na ravni EU-27. Od tega pravila je odstopalo le leto 2022, ko je bila gospodarska rast za 0,8 o. t. nižja kot v EU-27. V letošnjem letu bo slovenska gospodarska rast zagotovo nižja kot v EU-27, ne glede na pričakovanja o boljšem poslovanju v drugi polovici leta 2025.

Cene surovin in energentov so se v juliju za evrske kupce znižale petkrat v zadnjih šestih mesecih, in sicer tokrat za 2 %. Tri četrtine padca cen surovin in energentov je bila posledica močnejšega evra (za odstotek in pol), ki je glede na ameriški dolar pridobil šesti mesec zapored in je bil tako najmočnejši po septembru 2021. Upadle so tako cene energentov (za dva odstotka) kot drugih surovin (-1,8 %). Znotraj zadnjih so izstopale nižje cene kmetijskih proizvodov (-3,3 %), zlasti za pripravo pijač (-12 %, nižje cene kakava in kave) in žitaric (-4,5 %). Padec cen so ublažile višje cene umetnih gnojil (+6,6 %), ki so bile najvišje v zadnjih 20-ih mesecih. Po treh mesecih rasti so zmerno upadle cene plemenitih kovin (za odstotek). Med kovinami in rudami izstopa ponovna rast cene železove rude (+4 %), katere cena ostaja na mesečnem nivoju druga najnižja v petih letih. K rasti je prispevala naznanitev večjih infrastrukturnih energetskih projektov na Kitajskem, kjer povpraševanja ostaja zmanjšano glede na podpovprečno stanovanjsko gradnjo. Prav tako so porasle še cene cinka (+2,6 %), kositra (+2 %) in aluminija (+1,8 %), medtem ko so upadle cene bakra (-2 %). Vir: Svetovna banka

Nominalni prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji so porasli za 3,7 % v prvih petih mesecih 2025 glede na enako obdobje preteklega leta. Opaznejša rast prihodkov se je nadaljevala v prometu in skladiščenju (+5,7 %), kjer je izstopala rast v zračnem prometu (za četrtino več), poštni in kurirski dejavnosti (za desetino) in skladiščenju (+7 %).

Seznanite se z mesečnim tabelaričnim prikazom najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije.

Junijska medletna dinamika gibanja prenočitev (za petino več) in prihodov turistov (za šestino več) v Sloveniji nakazuje na izjemno ugodno turistično dinamiko na začetku poletne turistične sezone. V prvi polovici leta 2025 je število prenočitev poraslo za 7,7 % glede na enako obdobje preteklega leta, k čemer so v večjem delu prispevali tuji gostje (za desetino več). V prvi polovici leta je najbolj poraslo število prenočitev tujih gostov iz Italije (+61,4 tisoč), Hrvaške (+50 tisoč) in Nemčije (+48,8 tisoč), medtem ko je upadlo število gostov iz Južne Koreje (-5 tisoč) in Srbije (-4,7 tisoč). Pri gostih iz Nemčije je izstopal zlasti izjemno močan junij, ko se je število prenočitev slednjih glede na junij 2024 povečalo za kar 45,5 % (+106 tisoč), ki so v juniju ustvarili 35 % vseh prenočitev tujih gostov.

Cene v ZDA so v juniju na mesečni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih porasle za 0,3 %, v zadnjih treh mesecih pa v povprečju za 0,2 %. K rasti cen v juniju je prispevala ponovna rast cen energentov (za odstotek), zlasti zaradi višjih cen naftnih derivatov. Pospešila se je rast cen zdravstvenih storitev (+0,6 %). Med carinsko izpostavljenimi blagovnimi kategorijami je izstopala rast cen gospodinjskih naprav in igrač (oboje +1,8 %), ki je bila na večletnem vrhu. Cene hrane so drugi mesec zapored porasle za 0,3 %, k čemer so prispevale višje cene svežega sadja (+1,3 %), zlasti pomaranč (+3,5 %), kar je glede na padec svetovnih cen slednjih posledica šibkejšega dolarja. K višji rasti cen sveže zelenjave (za pol odstotka) so prispevale višje cene zelene solate (za odstotek). Cene novih vozil so upadle za 0,3 % in cene rabljenih vozil za 0,7 %. Mesečni porast cen je ublažila nižja rast cen najemnin (dve petini potrošniške košarice), ki je dosegla 0,2 %. Julijsko zasedanje FED-a zelo verjetno glede na zadnje inflacijske podatke in še vedno ugodne razmere na trgu dela ne bo prineslo spremembe ključnih obrestnih mer. Vir: Bureau of Labour Statistics