Evropski sektorski PMI za december kaže rast v 10 od 19 sektorjev, nekoliko manj kot novembra. Najmočnejša rast aktivnosti in novih naročil je bila prvič po štirih letih zabeležena v medijskem sektorju, in sicer najvišje po aprilu 2023. Sledijo računalniško programiranje ter druge finančne storitve. Upad aktivnosti je bil prisoten v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva in osebno rabo, kemični industriji ter farmaciji in biotehnologiji. Gradbeni PMI v območju evra se je zvišal na 47,4, najvišje po februarju 2023, predvsem zaradi ponovne rasti aktivnosti v Nemčiji, podprte z večjimi infrastrukturnimi izdatki države. V Franciji ostaja gradbeni sektor šibak zaradi fiskalnih omejitev, čeprav se je upad stanovanjske gradnje nekoliko umiril. Vir: S&P Global

Zaradi hladnega novembra je poraba električne energije v Sloveniji medletno porasla, predvsem v storitvah in pri gospodinjstvih, medtem ko je v predelovalnih dejavnostih upadla. Proizvodnja elektrike je bila nekoliko nižja, uvoz pa višji. Trgovina z motornimi vozili ostaja eden glavnih nosilcev rasti prodaje v trgovini, medtem ko je rast prodaje živil šibka. Prihodki v storitvenih dejavnostih, zlasti IKT in strokovnih storitvah, so se ob zaključku leta okrepili. Inflacijo v letu 2025 so najbolj poganjale višje cene hrane, pijač in storitev. Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast oktobrske bruto plače dosegla 7,7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih 7-ih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je na medletni ravni porasla za 12 %. Pospešitev rasti plač v javnem sektorju je bila sicer pričakovana zaradi uveljavitve drugega v vrsti šestih postopnih plačnih dvigov za javne uslužbence. V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za petino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 12. mesec zapored nižja (5,2-odstotna). Pregled rasti bruto plač po SKD dejavnostih razkriva, da je bila ta oktobra najvišja v rudarstvu (+45 %), kar je sicer povezano z izrednimi izplačili, po naši oceni zlasti v dejavnosti pridobivanja premoga. Vir: Statistični urad RS

Decembrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra (52) nakazuje na nekoliko nižjo rast aktivnosti glede na november (52,8), ki pa kljub temu ostaja ugodna. V letu 2025 je bila rast v vsakem mesecu nadpovprečna, kar je bilo prvič po letu 2019. Višje razpoloženje v zasebnem sektorju v zadnjem četrtletju 2025 nakazuje na pozitivno rast gospodarske aktivnosti v slednjem. Rast aktivnosti v storitvah (52,6; november: 53,6) se je spustila na 3-mesečno dno, medtem ko je tekoča proizvodnja rahlo upadla (49,7), predvsem zaradi ponovnega padca nemške tekoče proizvodnje (49,4). Peti mesec zapored so porasla nova naročila, k čemer je prispevala rast domačih naročil, ki jo je ublažil nadaljnji padec izvoznih naročil (največji po marcu 2025), še zlasti v industriji. Razpoloženje glede prihodnjega poslovanja je bilo v industriji najvišje po februarju 2022, medtem ko je slednje v storitvah upadlo na najnižjo raven po maju 2025. K padcu v zadnjih je prispeval nemški storitveni sektor z najnižjimi pričakovanji v zadnjih dveh letih in pol. Vir: HCOB

V Sloveniji je povprečna realna gospodarska rast v zadnjem desetletju (2015-2024) znašala 2,9 %, nominalna pa 6,1 %. Za obdobje 2025-2027 ocenjujemo nižjo, v povprečju 1,8-odstotno realno in 4,3-odstotno nominalno rast, kar odraža šibko rast v 2025 (0,8 % realno, 3,8 % nominalno) in postopno normalizacijo cikla v naslednjih dveh letih. K nizki gospodarski rasti v 2025 so prispevali negativni bazni učinek zaradi presenetljivega padca BDP v 1. četrtletju 2025, manj ugodne razmere na trgu dela (nadpovprečen odhod v upokojitev), slabša dinamika izvoza blaga in storitev ter šibke investicije.