Cene surovin in energentov za evrske kupce so v novembru šele drugič v zadnjih 10-ih mesecih zmerno porasle, in sicer tokrat za 0,7 % glede na oktober. Ta rast je skoraj v celoti izvirala iz nekoliko šibkejšega evra napram ameriškemu dolarju, ki je izgubil pol odstotka. Za 1,3 % v evrih so porasle cene drugih neenergetskih surovin, predvsem zaradi rasti nekaterih kmetijskih surovin (za odstotek in pol), umetnih gnojil (+1,3 %) ter kovin (za odstotek). Prav tako so porasle cene plemenitih kovin (za odstotek in pol). Cene energentov so po predhodnih 4-ih zaporednih mesečnih padcih tokrat minimalno porasle (+0,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v novembru znižala za odstotek, in je v povprečju dosegala 55 EUR. To je bila najnižja cena po aprilu 2021. Nižje cene pripisujemo rasti proizvodnje v ključnih svetovnih proizvajalkah nafte. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle peti mesec zapored, in sicer za 3,7 % in so bile najnižje v zadnjih 19-ih mesecih. K temu so prispevale večje dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), katerih cene so upadle ob manjšem povpraševanju s Kitajske in drastičnemu povečanju izvoznih kapacitet ZDA. To prispeva tudi k postopni konvergenci cen zemeljskega plina v ZDA in v Evropi, saj je bilo razmerje med povprečno ceno slednjega v Evropi (2,7-krat višja) in ZDA najmanjše po aprilu 2021. Vir: Svetovna banka

Gospodarska klima se je novembra v Sloveniji na mesečni ravni peti mesec zapored izboljšala, in sicer je porasla za 0,2 o. t. ter s tem dosegla najvišjo raven po decembru 2022. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno (+3,3 o. t.), kjer je bilo najvišje v zadnji polovici leta, predvsem zaradi višje ocene trenutne prodaje (+8 o. t.) in pričakovane prodaje (+3 o. t.). Zelo verjetno je k temu prispevala tudi uvedba zimskega regresa. Prav tako je poraslo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.), ki je bilo najvišje po juliju 2023, kar je posledica pospešitve rasti naročil (+2 o. t.) in povečanih pričakovanj glede zaposlovanja (+3,3 o. t.). To je v skladu z odbojem obsega opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih in nestanovanjskih stavbah v 3. četrtletju. Rast je bila prisotna tudi pri zaupanju potrošnikov (+0,7 o. t.) in v manjši meri še v predelovalni dejavnosti (+0,3 o. t.), medtem ko je rahlo upadlo zaupanje v storitveni dejavnosti (-0,3 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju septembrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile oktobra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast septembrske bruto plače dosegla 7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih treh mesecih, vendar je to posledica enega delovnega dne več v letošnjem septembru glede na lanskega. Na 3-mesečnem drsečem povprečju (3. četrtletje) je povprečna bruto plača dosegla najnižjo medletno rast po februarju 2025 (6,2 %). Rast povprečne neto plače je v 3. četrtletju (4,9 %) v povprečju za 1,3 o. t. zaostala za rastjo povprečne bruto plače, kar je v največji meri posledica uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Realna rast neto plače se je v 3. četrtletju umirila na 2 %, kar je bilo posledica relativno visoke rasti cen v tem obdobju (2,9 %). V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za šestino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 11. mesec zapored nižja (5,8-odstotna). Dodatna pospešitev rasti bruto plač v javnem sektorju je pričakovana pri oktobrskih plačah, ki bodo izplačane v novembru, in sicer zaradi uveljavitve naslednjega v vrsti plačnih dvigov za javne uslužbence. Vir: Statistični urad RS

Realni BDP je v 3. četrtletju v Sloveniji, po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel, in sicer za 0,8 %. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil višji za 1,7 %. Visok odboj na medletni ravni zaradi lanskoletne nizke osnove ni bil presenečenje. V prvih treh četrtletjih je povprečna letna stopnja rasti BDP dosegla skromnih 0,7 %, s čimer ni bila dosežena niti polovica dosežene povprečne rasti BDP na ravni držav EU-27 (1,6 %) ali območja evra (1,5 %). Po proizvodni metodi merjenja BDP (prek dodane vrednosti po dejavnostih) ugotavljamo, da je v 3. četrtletju precej porasla dodana vrednost v gradbeništvu (+14,2 %), kar je v skladu z odbojem obsega gradbenih del na nestanovanjskih stavbah, inženirskih objektih in specializiranih gradbenih del. Sledi pospešena rast dodane vrednosti v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (+4,2 %) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (+3,3 %). Po padcu v prvih dveh četrtletjih je skromno porasla ustvarjena dodana vrednost v predelovalni dejavnosti, kar je v skladu z manjšim porastom izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Vir: Statistični urad RS

V 3. četrtletju 2025 je realni BDP v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,2 %, kar predstavlja pospešitev rasti. Rast se je na letni ravnizaradi učinka osnove upočasnila (+1,3 %), vendar je ostala nespremenjena glede na enako obdobje leta 2024. Po 0,2-odstotnem četrtletnem padcu nemškega BDP v 2. četrtletju, je ta v 3. četrtletju ostal nespremenjen, k čemer je ob siceršnjem padcu izvoza blaga, tudi na račun uvedenih višjih carin na uvoz evropskega blaga v ZDA, pripomogla rast bruto investicij v stroje in opremo podjetij. Podobno je BDP stagniral tudi v Italiji. K četrtletni pospešitvi rasti BDP na ravni območja evra (in EU-27) je sicer prispevala zlasti višja rast v Franciji (za pol odstotka), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih, kar je posledica porasta bruto investicij in izvoza, na sta vplivala višja proizvodnja v letalskem sektorju in v rafinerijah. Prav tako se je nadaljevala hitra rast BDP v Španiji (+0,6 %), kjer je padec izvoza blaga ublažila višja rast zasebne potrošnje in bruto investicij, vključno z rastjo zalog podjetij. Vir: Eurostat

Oktobrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na krepitev rasti aktivnosti (52,2), pri čemer pa je ta bila najvišja v zadnjih 17-ih mesecih. K temu je prispevalo izboljšanje razpoloženja v storitvah (52,6; 14-mesečni vrh) in nadaljnja zmerna rast tekoče industrijske proizvodnje (51). K okrepljenemu razpoloženju je prispevala najvišja rast novih naročil po aprilu 2023, k čemer je prispeval zlasti storitveni sektor. Minimalen padec je bil prisoten zgolj pri izvoznih naročil, kjer pa je bil slednji eden izmed najmanjših v obdobju krčenja po marcu 2022. H krepitvi aktivnosti v območju evra je ključno prispevala krepitev aktivnosti v Nemčiji (53,8), kjer je vrednost in s tem rast dosegla 29-mesečni vrh, predvsem zaradi odboja v storitvenem sektorju (54,5). Osmi mesec zapored se je nadaljevala tudi nekoliko upočasnjena rast tekoče proizvodnje (52,3). Porast politične negotovosti v Franciji sovpada s šibkimi vladnimi koalicijami in nezmožnostjo sprejetja proračuna za leto 2026, ki je srž političnih sporov zlasti zaradi potrebnih ukrepov za zagotovitev javno-finančne vzdržnosti. Zato je pričakovano močno upadlo razpoloženje v zasebnem sektorju v Franciji (46,8), ki se je nahajalo na 8-mesečnem dnu. Ugodna pospešitev rasti aktivnosti v območju evra ob doseganju rasti prodajnih cen v storitvah v bližini dolgoročnega povprečja povečuje verjetnost za ohranitev nespremenjenih obrestnih mer na oktobrskem zasedanju ECB. Vir: HCOB

Neto pričakovanja (razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori) za leto 2026 nakazujejo krčenje poslovnih aktivnosti. Po podatkih septembrske ankete Analitike GZS, izvedene v okviru »Evropske ankete ekonomskega okolja 2026«, anketirana podjetja ponovno pesimistično ocenjujejo ključne poslovne parametre – prodajo na domačem in tujem trgu, splošne pogoje poslovanja ter investicije – zlasti v predelovalnih dejavnostih. Merjeno po velikosti so nekoliko bolj optimistične velike in srednje družbe, kjer naj bi se v letu 2026 povečala prodaja in zaposlenost. Pričakovanja glede rasti so nekoliko bolj optimistična v storitvenem sektorju, čeprav ostajajo prisotne razlike med posameznimi dejavnostmi.

Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih osmih mesecih 2025 v krepkem presežku (2 mrd EUR), k čemer je prispevala precejšnja pozitivna revizija podatkov za prvih 7 mesecev leta 2025 (presežek v višini 1,7 mrd EUR; pretekla ocena: +0,6 mrd EUR). Zlasti se je spremenila ocena stanja bilance blagovne menjave za prvih 7 mesecev 2025 (presežek v višini 300 mio EUR; pretekla ocena: 500 mio EUR primanjkljaja). Ta podatek je eden od ključnih inputov v procesu izračunavanja BDP. Presežek tekočega računa je tako po reviziji ostal podoben kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,1 mrd EUR). V prvih 8-ih mesecih je presežek v blagovni menjavi (310 mio EUR) upadel za 50 mio EUR, k čemer je prispeval manjši padec izvoza blaga (-50 mio EUR), medtem ko je ostal uvoz blaga medletno nespremenjen. Izvoz blaga (-6,2 %) je podobno kot uvoz blaga (-6,4 %) avgusta medletno upadel, in sicer najbolj v zadnjih 14-ih oz. 17-ih mesecih. Presežek v storitveni menjavi je minimalno upadel (-20 mio EUR), zaradi hitrejše rasti uvoza (+6,4 %; +360 mio EUR) od rasti izvoza storitev (+4,2 %; +440 mio EUR). Povečanje primanjkljaja pri sekundarnih dohodkih (z 220 mio EUR na 520 mio EUR) je bila posledica zmanjšanja prejetih EU sredstev in sočasne rasti vplačil sredstev v evropski proračun. Pri primarnih dohodkih se je primanjkljaj zmanjšal, in sicer s 500 na 210 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala (+180 mio EUR), večjega presežka pri dohodkih od dela (+70 mio EUR) in povečanja presežka pri ostalih primarnih dohodkih (+40 mio EUR; davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine).

V 2. četrtletju 2025 se je delež dobičkov družb v dodani vrednosti v območju evra znižal na 39 %, na najnižjo četrtletno vrednost po 2. četrtletju 2020. To odraža pospešeno realno rast stroškov dela, ki v marsikaterem gospodarskem sektorju presega realno rast produktivnosti dela, in še vedno povišane materialne stroške, zlasti energije. Rast dodane vrednosti družb je ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje (za odstotek). Nadaljevala se je nespremenjena rast stroškov dela (za odstotek). Delež investicij podjetij v osnovna sredstva v dodani vrednosti je upadel na 21,6 %, kar je nekoliko pod zgodovinskim povprečjem (22,7 %) in je posledica padca investicijske aktivnosti podjetij v 2. četrtletju (za odstotek in pol). To ob slabši izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in pomanjkanju naročil ni presenetljivo. Stopnja varčevanja gospodinjstev (15,4 %) je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 5-ih letih in pojasni zaostajanje rasti obsega prodaje v trgovini na drobno za rastjo realnih plač. Vir: Eurostat

Skupni obseg prodaje v tržnih storitvenih dejavnostih in trgovini je v Sloveniji v prvih 7-ih mesecih medletno porasel le za pol odstotka, kar je veliko razočaranja glede na visoko rast realnih dohodkov prebivalstva. K rasti obsega prodaje v trgovini (+2 %) je prispevala večja prodaja v trgovini z motornimi vozili (+5 %), kar sovpada z rastjo števila registracij novih motornih vozil, v trgovini na drobno (+1,8 %) in trgovini na debelo (+1,2 %). V zadnji je julija prišlo do padca obsega prodaje (-1,8 %), ki je bil največji v zadnjih 14-ih mesecih. V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do 0,3-odstotnega padca obsega prodaje. Ta je izviral iz desetinskega padca v poslovanju z nepremičninami, kar pripisujemo manjšemu številu prodanih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, 2,2-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zlasti v zaposlovalnih dejavnostih (za desetino manj) ter pisarniških in spremljajočih se poslovnih storitvenih dejavnostih (-12,2 %). Eno-odstoten padec obsega prodaje je bil prisoten v IKT dejavnosti, na oddelku dejavnosti s filmi, video in zvočnimi zapisi (za desetino) in v založništvu (-4,5 %). Obseg prodaje v gostinstvu je nekoliko presenetljivo ostal nespremenjen, pri čemer je nekoliko upadel v dejavnosti strežbe jedi in pijač (za pol odstotka), medtem ko je zmerno porasel v nastanitvenih dejavnostih (+0,8 %). Pol-odstotna rast obsega prodaje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je izvirala iz večjega obsega opravljenih pravnih in računovodskih storitev (+6,6 %). Razmeroma ugodna rast obsega prodaje je bila zaznana zgolj v prometu in skladiščenju (+2,2 %), kjer je po pričakovanjih izstopal večji obseg zračnega prometa (za tretjino) in kopenskega prometa (+4 %). Vir: Statistični urad RS