Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v juliju 2025 v Sloveniji po prvi oceni po desezoniranih podatkih v primerjavi s predhodnim mesecem porasla za 2,1 %, na kar je nakazala že julijska rast porabe električne energije med poslovnimi subjekti (+2,2 %). K slednjemu je prispevala predvsem 7,6-odstotna rast proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in eno-odstotna rast proizvodnje v rudarstvu ter v predelovalni dejavnosti. V zadnji je prišlo do najvišje rasti v zadnjih 9-ih mesecih, kar je bilo nad našimi pričakovanji. Na postopno okrevanje proizvodnje v predelovalni dejavnosti nakazuje porast izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je v 3. četrtletju (82,5 %) porasla na najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Še vedno je bilo število podjetij, ki so poročala o zniževanju novih naročil večje od tistih, ki so poročala o njihovi rasti. Na letni ravni (glede na julij 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za odstotek, kar predstavlja prvi medletni porast v zadnji polovici leta. V prvih 7-ih mesecih leta 2025 je bila glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) še vedno nižja, in sicer za 1,1 %.

Cene surovin in energentov (metodologija Svetovna banka) so se za evrske kupce v avgustu šestič v zadnjih sedmih mesecih znižale, in sicer tokrat za 1,8 %. Padec cen surovin in energentov je ublažil šibkejši evro, ki je glede na ameriški dolar rahlo izgubil na vrednosti (za pol odstotka), kar je bilo prvič v zadnjih 7-ih mesecih. Padec cen je bil prisoten pri energetskih surovinah (-3,5 %), medtem ko je pri drugih surovinah prišlo do zmerne rasti cen (za odstotek). Znotraj zadnjih so prvič v zadnjih 7-ih mesecih porasle cene kmetijskih proizvodov (za odstotek in pol), zlasti tistih za pripravo pijač (+8 %). Četrti mesec zapored so prav tako porasle cene umetnih gnojil (za odstotek in pol), ki jim sledi vnovična rast cen plemenitih kovin (+1,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v avgustu znižala (-3,5 %) in je v povprečju dosegala 58,6 EUR za sodček, kar predstavlja drugo najnižjo povprečna ceno po maju 2021. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle drugi mesec zapored, in sicer za 3,7 %, pri čemer je cena zdrsnila na 13-mesečno dno. K temu prispeva rekorden uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, tudi na račun manjšega povpraševanja iz. Med kmetijskimi surovinami lahko izpostavimo ponovno rast cen kave vrste Robusta (za petino), katere cena je porasla prvič v zadnjega pol leta. Sledi rast cen kave vrste Arabica (+13 %) in olja palmovih jedrc (+8,4 %). Med kovinami in rudami avgusta izstopala druga zaporedna mesečna rast cen železove rude (+3 %), ki ostajajo za četrtino pod povprečno ceno v zadnjih 5-ih letih, in cinka (za odstotek in pol). Nekoliko so upadle zgolj cene svinca (-2 %). Vir: Svetovna banka

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v juliju 2025 medletno za 4 % manjša, k čemer je prispeval padec porabe pri poslovnih subjektih (-3,3 %) kot pri gospodinjstvih (-5,5 %). V prvih 7-ih mesecih 2025 je poraba električne energije skromno upadla (za pol odstotka), k čemer je prispeval padec porabe med poslovnimi subjekti (-0,8 %), medtem ko je padec ublažila rast porabe gospodinjstev (za pol odstotka). Manjša poraba med poslovnimi subjekti v juliju nakazuje na nadaljevanje šibke industrijske proizvodnje, temperaturnih razlik med julijem letos in julijem lani, vpeljavo ukrepov za varčevanje z električno energijo in povečevanje deleža samooskrbe poslovnih subjektov z električno energijo, saj ni upoštevana proizvedena in porabljena električna energija za merilnim mestom v notranji napeljavi. Pregled porabe električne energije po SKD dejavnostih sicer razkriva, da so se v predelovalni dejavnosti v prvih 7-ih mesecih soočali s padcem porabe (-1,2 %), od tega je bila v juliju medletno nižja za 1,4 %. Število delovnih dni (23) je bilo sicer enako v juliju 2025 in juliju 2024. Visok padec porabe električne energije je bil v prvih 7-ih mesecih prisoten še v trgovini (-6,5 %). Poraba zemeljskega plina pri vseh odjemalcih je bila v prvih 7-ih mesecih višja za 4,7 %. Vir: Statistični urad RS