Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih devetih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja medletno višja za 0,8 %. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 9-mesečju porasla za 2,3 %, od tega v septembru za 2 %. Zadnja je sovpadala s 3-odstotno rastjo porabe električne energije. To nakazuje na zmerno okrevanje proizvodnih gibanj. V obdobju med julijem in septembrom 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 3,3 %. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v zadnjem četrtletju 2026 minimalno porasla glede na predhodno četrtletje in bila najvišja v zadnjih treh letih in pol, k čemer je prispevala nekoliko manj pesimistična ocena glede konkurenčnega položaja na tujih trgih. Prav tako so proizvodna podjetja prvič v zadnjih štirih letih in pol poročala o skromni rasti novih naročil v zadnjem trimesečju, kar pripisujemo ugodnejšemu proizvodnemu razpoloženju v največjem evropskem gospodarstvu. Vir: Statistični urad RS
V območju evra je oktobrska letna inflacija po metodologiji HICP znašala 4 %, kar predstavlja najvišjo letno rast cen v zadnjih treh letih in dvakratnik ciljne 2-odstotne srednjeročne inflacijske stopnje ECB. To je bilo nad našimi pričakovanji o 3,8-odstotni letni rasti cen. Izstopala je petinska rast cen energije, ki je izvirala predvsem iz višjih naftnih derivatov. Rast cen hrane se je zmerno pospešila ter dosegla odstotek in pol, k čemer je prispevala višja rast cen nepredelane hrane (+4,6 %). Nizka je ostala rast cen predelane hrane (pol odstotka). Ohranila se je rast cen jedrne inflacije (+2,5 %; rast splošnih cen, brez energije in hrane). Rast cen storitev je dosegla 3,3 % in cen industrijskega blaga 1,2 %. Vir: Eurostat
Publikacija "Napoved cen svetovnih surovin" je strateški smerokaz, ki prinaša kvartalne napovedi povprečnih nominalnih cen v posameznem četrtletju, za več kot 20 ključnih globalnih surovin.
Evropska podjetja v leto 2027 vstopajo odporna, vendar brez pravega zaupanja. Pričakovanja glede čistih prihodkov od prodaje na domačem in tujem trgu so se izboljšala. Zaposlovanje in investicije ostajajo šibki, poslovno zaupanje pa upada. V zadnjih izdajah ankete se še ni zgodilo, da bi bila pričakovanja na obeh trgih hkrati pozitivna. Podjetja vseeno še ne verjamejo, da je izboljšanje trajno. Razlog so negotovost zaradi nihanja cen energije, geopolitična nestabilnost in preobsežen ter nepredvidljiv regulativni okvir.
V tretjem četrtletju 2026 je realni BDP v območju evra po prvi oceni, glede na predhodno četrtletje, po sezonsko prilagojenih podatkih, porasel za 0,4 %, kar je bilo blizu naše ocene o 0,3-odstotni rasti. Brez upoštevanja Irske je BDP porasel za 0,2 %, kar je nekoliko manj kot v drugem četrtletju (0,3 %). Višje cene energentov so nekoliko zavirale rast BDP, k čemer je pripomogla rast realnih razpoložljivih dohodkov gospodinjstev, povečanje infrastrukturnih in obrambnih izdatkov največje članice ter z razvojem podatkovnih centrov in superračunalniških sistemov povezan tehnološko-investicijski val. Prav tako je bil zaznan pozitiven učinek povečanja zalog podjetij, kar pripisujemo predčasni proizvodnji pred podražitvami energentov in povečanemu izvoznemu povpraševanju. V Nemčiji je rast BDP v manjši meri zavrl tudi nizek pretok reke Ren z negativnim vplivom na industrijsko proizvodnjo. Na letni ravni je bila na ravni EU-27 dosežena 1,3-odstotna gospodarska rast, kar predstavlja najvišjo rast po 2. četrtletju 2025. Rast BDP se je pospešila v Nemčiji (na +1,2 %), na Nizozemskem (+2 %) in Irskem (+3,6 %). Rast BDP v zadnji ni popolnoma primerljiva z ostalimi članicami zaradi pomembnega učinka davčnih optimizacij mednarodnih multinacionalk. V Franciji je BDP minimalno upadel, kar glede na rastoč javnofinančni primanjkljaj in s tem potrebo po zategovanju državne porabe ter družbenih nemirih od sredine septembra naprej ni presenečenje. Vir: Eurostat