Pod vplivom trenutnih gospodarskih razmer reprezentativni vzorec slovenskih podjetjih v svojih napovedih za leto 2025 ne pričakuje občutnega izboljšanja. Na negativen saldo odgovorov pomembno vplivajo dejavniki, kot so znižano povpraševanje, zlasti v predelovalnih dejavnostih, in visoki stroški ne-energetskih surovin, ki se kljub zmanjšanju cen energentov še vedno ohranjajo na višjih ravneh kot pred krizo. Te razmere močno vplivajo na odgovore anketirancev, ki ne pričakujejo občutnega izboljšanja v letu 2025.

Po septembrski anketi Analitike GZS »Evropska anketa ekonomskega okolja v 2024« so anketirana podjetja, ob umirjanju gospodarske aktivnosti, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ključne poslovne parametre za leto 2024 ocenila precej pesimistično - vključno s prodajo, investicijami in splošnimi pogoji zaposlovanja. Ocene za poslovno leto so le nekoliko boljše kot tiste, ki so jih podjetja podale v septembru 2022, ko smo jih vprašali o pričakovanjih za leto 2023. Kljub temu pa se še vedno soočajo z visokimi cenami energentov, višjo inflacijo ter zvišanjem obrestnih mer s strani centralnih bank, kar se že odraža v ekonomskih kazalcih.

Poslovno zaupanje za prihodnje leto je v evropskih državah nižje kot je bilo med finančno krizo 2008-09 in na vrhuncu pandemije, kaže 30. izdaja letne ekonomske raziskave Eurochambres (Eurochambres Economic Survey), evropskega združenja zbornic, katerega članica je tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Kot ključne izzive podjetja v Evropi izpostavljajo zaskrbljenost glede dostopnosti energije in surovin po sprejemljivih cenah, pomanjkanje ključnih znanj in veščin pri zaposlenih ter visoka uskladitev stroškov dela. V anketi je sodelovalo več kot 42.000 podjetij iz 25 evropskih državah. Poslovno zaupanje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami EU na najnižji ravni. Ob tem je potrebno opozoriti, da je bila zgodovinska raven pesimizma v Sloveniji običajno večja kot v drugih evropskih državah.

V aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2023 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki v septembru 2022 kot največji izziv pri poslovanju izpostavili sprejemljive cene energije in surovin ter stroške dela. Več podjetij za leto 2023 pričakuje poslabšanje glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihovo izboljšanje, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja kot storitvena podjetja. Po ocenah podjetij iz septembra 2022 naj bi se gospodarstvenikom EBITDA v 2023 precej poslabšala, pri tretjini podjetij pa naj bi ostala na ravni leta 2022.

Dva največja izziva evropskih podjetij pri poslovanju v 2022 bosta dostopnost do energentov in surovin in pomanjkanje usposobljenih zaposlenih. Slovenska in avstrijska podjetja zadnjemu izzivu namenjata več pozornosti kot v drugih državah.

V septembrski aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2022 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki kot največji izziv pri poslovanju v letu 2022 izpostavili pomanjkanje usposobljenih delavcev ter stroške dela. Največje posledice, povezane z epidemijo Covid-19, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij v letu 2022, so motnje v dobavni verigi in morebitni zajezitveni ukrepi. Več podjetij za leto 2022 pričakuje porast glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihov padec, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja, storitvena pa boljše.

Vabimo vas, da sodelujete pri anonimni anketi, s katero želimo preveriti odnos gospodarstva do nedavno predlaganih davčnih spremembe, ki so v zakonodajnem postopku in zadevajo spremembe pri obdavčitvi dohodnine, najemnin, DDPO, kapitalskih dobičkov in DDV.

V 2020 je skoraj 2/3 anketiranih podjetij v povprečju beležilo 30-odstoten upad prihodkov od prodaje. Na drugi strani je petina podjetij beležila povprečno rast prihodkov pri 16 %.

Številna evropska podjetja menijo, da se bodo leta 2021 soočila z zelo težkimi gospodarskimi razmerami. Kriza, ki jo je povzročil COVID-19, je Evropo pahnila v globoko recesijo, realni BDP pa se je v nekaterih državah zmanjšal za več kot 10 %, kar je najmočnejše gospodarsko krčenje v zgodovini celine. MSP imajo pesimističen pogled na svoja poslovna pričakovanja za leto 2021. Zaradi težkih razmer, ki so se ti znašli, morajo evropski nosilci odločanja sprejeti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne vzpodbude in podporo MSP, ki bi povrnil zaupanje. Regionalna analiza odkriva geografske razlike.