Majska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na rahlo podpovprečno gospodarsko rast (49,5), ki naj bi bila najpočasnejša v zadnjega pol leta. K temu je prispevala podpovprečna rast v storitvah (49), medtem ko se je rast v industriji (49,4) nekoliko izboljšala, vendar je ostala pod dolgoletnim povprečjem. K temu je prispeval četrti zaporedni mesečni padec novih naročil v storitvenem sektorju. Nasprotno v industriji prvič v zadnjih treh letih ni prišlo do padca novih naročil. Padec v storitvenem sektorju je posledica dviga zadržanosti do potrošnje domačih gospodinjstev, medtem ko je dinamika v industriji povezana z rastjo dobav v ZDA zaradi povečanja zalog in nižjih cenah energentov. Morebiten zastoj napredka v trgovinskih pogajanjih z ZDA bi ob dodatno povečani zunanjetrgovinski negotovosti utegnil kratkoročno ponovno prispevati k padcu razpoloženja v industriji. Vir: HCOB

Realni BDP je v 1. četrtletju 2025 v Sloveniji po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni presenetljivo upadel, in sicer za 0,8 %. To predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih 4-ih letih. Glede na enako obdobje v preteklem letu je prav tako prišlo do padca realnega BDP (-0,8 %), do katerega je prišlo prvič v zadnjih 4-ih letih, kar je bilo bistveno slabše od pričakovanj o 2-odstotni (Analitika GZS) oz. 1,9-odstotni rasti (Focus Economics). Skromna rast je bila na letni ravni prisotna pri domači potrošnji gospodinjstev (+0,4 %), kar ob visoki rasti realnih dohodkov lahko pomeni le visoko zvišanje stopnje varčevanja ali pa je podatek o rasti podcenjen. K nizki rasti je prispevala nadaljnja rast potrošnje polproizvodov (+2,5 %) in storitev (+1,6 %). Rast je medtem oklestil padec potrošnje netrajnih proizvodov (-2,5 %; sem spadajo hrana, pijača in drugi pokvarljivi izdelki, kar je zelo nenavadno) in trajnih proizvodov (-2 %). Potrošnja države je bila v zadnjem lanskem četrtletju višja za 2,6 %, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjem letu in pol. To je bilo pričakovano glede na zmanjšanje učinka nizke osnove ob lanskoletni uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Visok padec se je nadaljeval pri bruto investicijah v osnovna sredstva (-5 %), ki so upadle četrto četrtletje zapored. Negativno je k rasti BDP prispeval minimalen padec izvoza blaga (-0,2 %) ob sočasni nadaljnji rasti uvoza blaga (za odstotek več). Izvoz storitev se je upočasnil in je dosegel le 2-odstotno rast, kar pripisujemo manjšemu izvozu gradbenih in turističnih storitev (prenočitve tujih gostov v Sloveniji). Na povišanje rasti uvoza storitev (+7,7 %), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih pol, je prispeval večji uvoz IKT in ostalih poslovnih storitev. Padec BDP je ublažilo povečanje zalog, katerih ocena pa je manj zanesljiva in verjetno podcenjena, precej podobno, kot se je nedavno zgodilo pri ameriškem BDP. Vir: Statistični urad RS (1. ocena BDP z dne 15. 5. 2025).

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bila v 1. četrtletju 2025 v Sloveniji po prvi oceni za 2,3 % nižja kot lani (Q1 24), kar je bil najizrazitejši padec po zadnjem četrtletju 2023. K temu je ob marčevskem medletnem padcu (-2,6 %) prispeval zlasti februarski padec (-4,8 %), ki je bil po drugi oceni še dodatno revidiran navzdol (prva ocena: -3,8 %). Na padec proizvodnje je nakazala manjša poraba električne energije v predelovalni dejavnosti v 1. četrtletju (-1,3 %). Prav tako na šibko proizvodnji nakazuje še vedno nizka ocena izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, ki je bila v 1. četrtletju pod zgodovinskim povprečjem, k čemer prispeva zlasti pomanjkanje novih naročil. Merjeno po namenskih skupinah (razdelitev na proizvode za vmesno porabo, investicije in široko porabo) je v 1. četrtletju glede na predhodno četrtletje (Q4 24) prišlo do padca proizvodnje proizvodov za investicije (-2,3 %; stroji in oprema). Prav tako je prišlo do padca proizvodnje proizvodov za vmesno rabo (za odstotek), od tega pri energentih za 2 % in pri surovinah za 1,8 %. Minimalen padec je bil prisoten prav tako pri proizvodnji proizvodov za široko rabo, od tega 5,6-odstoten pri trajnih proizvodih za široko rabo. Proizvodnja netrajnih proizvodov za široko rabo je medtem drugo četrtletje zapored porasla (+3 %; hrana, pijača, zdravila itn.)

Indeks cen surovin in energentov se je za evrske kupce v aprilu tretji mesec zapored pocenil, in sicer kar za desetino glede na marec. K temu so v pomembni meri prispevale cenejše energetske surovine (za desetino), katerih cene so bile na najnižji ravni po juniju 2021. Drug mesec zapored so prav tako upadle cene ne energetskih surovin (-6 %). Padec pri zadnjih je izviral iz padca cen kovin in materialov (za desetino), kmetijskih surovin (-4,3 %) in umetnih gnojil (-3 %). Cene plemenitih kovin so medtem porasle za 2,4 %. K padcu cen surovin je opazno prispeval tudi močnejši evro (+3,8 %), ki se je okrepil napram ameriškemu dolarju. To je predstavljalo dobro tretjino celotnega padca cen surovin za evrske kupce. Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v aprilu tretji mesec zapored znižala (za desetino) in v povprečju dosegala 60,4 EUR za sodček, kar je najmanj po avgustu 2021. To pripisujemo zaostrenim zunanjetrgovinskim odnosom med ZDA in trgovinskimi partnericami, zlasti Kitajsko, kar bi se ob zastoju sklepanja trgovinskih sporazumov lahko izrazilo v nižji svetovni gospodarski rasti in manjšem povpraševanju po surovi nafti. Prav tako je k temu prispevalo zvišanje proizvodnje surove nafte s strani OPEC-a (dve petini svetovne proizvodnje). Cene zemeljskega plina v Evropi so medtem drugi mesec zapored upadle, in sicer za šestino. Cena zemeljskega plina je znašala 35 EUR/MWh, kar predstavlja najnižjo ceno v zadnjih 9-ih mesecih. K temu so prispevale ugodne vremenske razmere, ki so zmanjšale potrebo po gospodinjskem odjemu za ogrevanje, ter hkratne povečane dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA. Vir: Svetovna banka