Leto 2020 je zaznamovala epidemija COVID-19, kar je vplivalo predvsem na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Državne pomoči, ki so jih družbe in samostojni podjetniki koristili, so ublažili padec dodane vrednost in ohranili pretežen del zaposlenosti. Neto dobiček je upadel predvsem zaradi vnovičnih odpisov in prevrednotenj v energetski skupini, kar ne moremo pripisati epidemiji. V letu 2020 se je slovensko gospodarstvo po drugi oceni skrčilo za 4,2 %, kar je manj kot v območju evra (-6,3 %) in je bilo pretežno posledica večjega pomena industrije v gospodarstvu glede na območje evra, delno pa tudi višine in kvalitativne raznovrstnosti ukrepov države, ki so stabilizirali situacijo v gospodarstvu v spomladanskem obdobju. Ob tem je v epidemijo gospodarstvo stopilo z visoko likvidnostjo in nizko zadolženostjo, podobno je veljalo tudi za celoten finančni sektor in tudi državo.

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.

Gospodarske družbe so v 2019 prvič zabeležile več kot 100 mrd EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 3,1 % več kot so zabeležile družbe, ki so poslovale in oddale letno poročilo v letu 2018. Ta sprememba se nekoliko razlikuje od Ajpesove metodologije (iste družbe v letih 2018 in 2019). V zadnjih desetih letih se je prodaja v povprečju povečala za 4 % na leto. Največ čistih prihodkov, 57 mrd EUR (57 % vseh čistih prihodkov), so družbe v 2019 ustvarile s prodajo na domačem trgu, s prodajo na tujem trgu pa 43 mrd EUR. Pomen izvoza v prodaji (izvoz se krepi hitreje kot prodaja na domačem trgu) se krepi že vse od leta 2008, ko je denimo znašal 28 % letne prodaje. Izvoz se je tako v zadnjem desetletju (2019/2009) okrepil iz 19 na 43 mrd EUR.