Čisti prihodki od prodaje so v letu 2023 neznatno porasli (0,1 %), in sicer za 153 mio EUR na 141 mrd EUR, po dveh predhodnih letih visoke povprečne rasti (22 %). Prodaja na zaposlenega je zaradi relativnega povečanja števila zaposlenih (+2,3 %) nekoliko upadla (-2,1 %), in sicer na 258 tisoč EUR. Kosmati donos od poslovanja (144,4 mrd EUR) se je v nasprotju z rastjo prodaje (+153 mio EUR) znižal, in sicer za 517 mio EUR. To je bilo predvsem posledica visokega znižanja drugih poslovnih prihodkov (-431 mio EUR). Vrednost prihodkov iz naslova subvencij je na drugi strani porasla za 250 mio EUR.

Gospodarske družbe v Sloveniji ki so v letu 2022 ustvarile 30 mrd EUR bruto dodane vrednosti, kar je bila rekordna zgodovinska vrednost oziroma 57 % celotne v nacionalnem gospodarstvu. Čisti prihodki od prodaje so tako zaradi visoke realne rasti kot rasti cen dosegli v 2022 novo najvišjo vrednost (140 mrd EUR) in so se tako v enem letu okrepili za skoraj 26 mrd EUR, kar je bilo celo več od visoke rasti v predhodnem letu (+21,5 mrd EUR) . Glede na leto 2019, so bili čisti prihodki od prodaje višji za 40 %. Desetletna povprečna rast prodaje je sicer znašala 6,8 %, kar pomeni, da je rast prodaje v zadnjih dveh zaključenih poslovnih letih za 3,3-krat presegala povprečno rast glede na 10-letno obdobje. Zaradi relativno višje rasti stroškov blaga, materiala in storitev (+27 %) od kosmatega donosa od poslovanja (+22 %) se je bruto marža znižala že drugo zaporedno leto, tokrat za 2,8 odstotne točke na 20,6 %.

Dodana vrednost se je v 2022 povečala v vseh dejavnostih transporta, vendar predvsem zaradi visoke rasti cen opravljenih storitev. Bruto marža je bila namreč v treh od sedmih skupin nižja. Dejavnost transporta je visok dvig cen naftnih derivatov občutila bolj kot gospodarstvo v povprečju, saj je pomen stroškov energije v poslovnih odhodkih v tej dejavnosti precej večji in je znašal 14,2 % (pri vseh družbah le 2,7 %). Cestni tovorni promet in logistika sta najbolj prispevala k rasti dejavnosti. Po ustvarjeni dodani vrednosti (okoli 9 %) se dejavnost transporta uvršča na tretje mesto med dejavnostmi - za predelovalnimi dejavnostmi in trgovino.

Poslovanje družb je bilo kljub ponavljajočim valom omejitvenih ukrepov in izzivi z dobavami ter višjimi cenami vhodnih surovin presenetljivo dobro. Slovensko gospodarstvo je po pandemskem letu 2020 okrevalo v letu 2021 hitreje od območja evra. Močna rast zasebne potrošnje, okrepljen izvoz in obdobja uvedbe ter odprave omejitvenih dejavnikov pri poslovanju v določenih dejavnostih je pomembno vplivalo na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Pandemija covid-19 je imela še vedno negativne učinke na poslovanje določenih storitvenih dejavnosti v začetku leta 2021. Zaradi rasti vhodnih surovin se je dodana vrednost okrepila relativno manj od prodaje. Neto dobiček se je pomembno okrepil ob nižjih odpisih in prevrednotenjih v energetiki ter boljšem poslovanju v ostalih dejavnostih. Letna poročila o poslovanju za leto 2021 je na AJPES v roku predložilo 69.076 gospodarskih družb (pretežno število teh je bilo družb z omejeno odgovornostjo), kar je bilo za 1,4 % več kot v predhodnem letu. Celotni prihodki so v 2021 v družbah porasli za 23,4 % (oz. za 22,8 mrd EUR) ter so bili višji za eno šestino glede na leto 2019. Zaradi visoke rasti cen energentov (izraziteje v drugi polovici leta 2021) so se stroški blaga, materiala in storitev povečali za 25,8 %. oz. za 18,4 mrd EUR. Stroški materiala so se povečali za 24,1 %, stroški energije pa za 22,8 %. Stroški transportnih storitev so se zaradi dviga cen energentov ter količinsko večjega koriščenja, povečali za 24,1 %. Dodana vrednost v vrednosti 27,7 mrd EUR se je v 2021 okrepila za 15,3 %. Ob veliki rasti dodane vrednosti in razmeroma skromni rasti zaposlovanja se je produktivnost dela izrazito povečala. Dodana vrednost na zaposlenega se je okrepila za 12,5 % na 53 tisoč EUR. Število zaposlenih, merjeno po delovnih urah, se je povečalo za 2,5 % oz. za 13 tisoč oseb.

Leto 2020 je zaznamovala epidemija COVID-19, kar je vplivalo predvsem na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Državne pomoči, ki so jih družbe in samostojni podjetniki koristili, so ublažili padec dodane vrednost in ohranili pretežen del zaposlenosti. Neto dobiček je upadel predvsem zaradi vnovičnih odpisov in prevrednotenj v energetski skupini, kar ne moremo pripisati epidemiji. V letu 2020 se je slovensko gospodarstvo po drugi oceni skrčilo za 4,2 %, kar je manj kot v območju evra (-6,3 %) in je bilo pretežno posledica večjega pomena industrije v gospodarstvu glede na območje evra, delno pa tudi višine in kvalitativne raznovrstnosti ukrepov države, ki so stabilizirali situacijo v gospodarstvu v spomladanskem obdobju. Ob tem je v epidemijo gospodarstvo stopilo z visoko likvidnostjo in nizko zadolženostjo, podobno je veljalo tudi za celoten finančni sektor in tudi državo.

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.

Gospodarske družbe so v 2019 prvič zabeležile več kot 100 mrd EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 3,1 % več kot so zabeležile družbe, ki so poslovale in oddale letno poročilo v letu 2018. Ta sprememba se nekoliko razlikuje od Ajpesove metodologije (iste družbe v letih 2018 in 2019). V zadnjih desetih letih se je prodaja v povprečju povečala za 4 % na leto. Največ čistih prihodkov, 57 mrd EUR (57 % vseh čistih prihodkov), so družbe v 2019 ustvarile s prodajo na domačem trgu, s prodajo na tujem trgu pa 43 mrd EUR. Pomen izvoza v prodaji (izvoz se krepi hitreje kot prodaja na domačem trgu) se krepi že vse od leta 2008, ko je denimo znašal 28 % letne prodaje. Izvoz se je tako v zadnjem desetletju (2019/2009) okrepil iz 19 na 43 mrd EUR.