Analitika GZS

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. novembra 2020

    Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. novembra 2020

    Gospodarska klima v Sloveniji je bila novembra 2020 na obeh ravneh nižja: na mesečni ravni za 6,8 odstotne točke, na letni pa za 16,0 odstotne točke. Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali vsi kazalniki, predvsem pa kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (ta je bil nižji za 4,0 odstotne točke). Drugi kazalniki zaupanja so upadli marginalno, med 0,2 in 1,1 odstotne točke.

    Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. novembra 2020

    Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. novembra 2020

    Skoraj polovica globalnih multinacionalk je na podobnem nivoju poslovanja kot pred krizo (kriza je v večji meri prizadela predvsem malo gospodarstvo, medtem ko so velike družbe celo prevzemale manjše tekmece), medtem ko jih od preostale polovice 11 % pričakuje, da bo okrevalo v 3-6 mesecih, podoben delež v 7-12 mesecih, 9 % pa v 13 do 24 mesecih. Več kot 2 leti naj bi na okrevanje čakalo 4 % družb, med njimi prevladujejo turistične družbe. Okoli 3 % podjetij pričakuje, da ne bo nikoli več doseglo predkriznega nivoja poslovanja (2 % junija), pri čemer so med državami razlike zelo velike. Med takimi ni ameriških ali kitajskih družb, je pa takšnih kar 13 % japonskih.

    Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. oktobra do 6. novembra 2020

    Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. oktobra do 6. novembra 2020

    Indeks nabavnih managerjev (PMI) predelovalnih dejavnosti v območju evra (končna ocena) se je v mesecu oktobru okrepil na najvišjo vrednost v zadnjih 27 mesecih (54,8) ter se je okrepil v vseh glavnih skupinah blaga, najbolj sicer v proizvodnji investicijskih dobrin (stroji in naprave) ter v proizvodnji blaga za nadaljnjo proizvodnjo. Prav v teh dveh sektorjih je bil padec v obdobju med marcem in majem 2020 najvišji, zato okrevanje izvira tako iz zamika pri proizvodnji kot večjega povpraševanja po industrijskih izdelkih v Aziji.