Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju 2026 ohranilo solidno rast. Po prvi oceni je realni BDP zrasel za 0,7 % (0,6 % je bila naša ocena) glede na predhodno četrtletje in za 3 % medletno. K temu je prispevala predvsem okrepljena domača investicijska aktivnost, ki jo je spodbudilo večje blagovno povpraševanje in intenzivnejša gradbena dejavnost. Najizraziteje so se povečale bruto investicije v osnovna sredstva (+12,6 %), predvsem v gradbeništvu in opremi. Obseg gradbenih del je močno porasel, zlasti pri infrastrukturnih in nestanovanjskih objektih, medtem ko stanovanjska gradnja raste počasneje. Pozitivno sta prispevali tudi rast državne potrošnje in gospodinjska poraba, ki jo podpira višji realni razpoložljivi dohodek. Gospodinjstva so več trošila za trajne dobrine, zlasti za vozila. Zunanja trgovina pa je bila šibkejši člen, saj je uvoz (1,5 %) rasel hitreje od izvoza (0,7 %).

Po šibkejši gospodarski dinamiki v letu 2025 naj bi slovensko gospodarstvo v letu 2026 prešlo v zmerno okrevanje, pri čemer bo realna rast BDP ocenjena na 2,0 %, v letih 2027 in 2028 pa naj bi se umirila na 1,8 % oziroma 1,9 %. Rast bo še naprej potekala v negotovem mednarodnem okolju, ob tveganjih zaradi cen energentov, geopolitičnih napetosti, trgovinske politike ter vztrajnih domačih stroškovnih pritiskov, zlasti pri delu in storitvah. Glavni nosilec aktivnosti bo domače povpraševanje, podprto z rastjo zasebne potrošnje, državne potrošnje ter javnih in infrastrukturnih investicij, medtem ko bo zasebna investicijska aktivnost ostala bolj zadržana. Izvoz in industrijska aktivnost naj bi se postopno krepila, vendar bo okrevanje zaradi krhkih razmer v ključnih trgovinskih partnericah ter pritiska na konkurenčnost počasno in neenakomerno. Prispevek neto izvoza bo omejen, saj bo rast uvoza ob večji domači aktivnosti presegala rast izvoza. V obdobju 2026–2028 se pričakuje povprečna realna rast 1,9 % in nominalna rast 4,7 %, Slovenija pa naj bi še naprej rasla hitreje od povprečja EU-27, vendar z manj izrazito prednostjo kot v preteklem desetletju.

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v aprilu glede na marec porasle za 8 %, kar je drugi zaporedni mesec visoke rasti, saj so se te že v marcu podražile za 29 %. K aprilski rasti cen je prispevala predvsem desetinska rast cen fosilnih energentov, medtem ko je bila rast cen neenergetskih surovin skromnejša (+2 %). Izstopala je rast cen umetnih gnojil (+12,6 %), katerih cene so dosegle 4-letni vrhu. Rast cen kovin je dosegla 3 %, medtem ko so cene kmetijskih surovin na mesečni ravni ostale podobne. V manjši meri je rast cen surovin za evrske kupce omilil močnejši evro napram ameriškemu dolarju (za dober odstotek). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v aprilu četrti mesec zapored zvišala, in sicer tokrat za 14,7 %, in je bila najvišja po juliju 2022. Povprečna aprilska cena je znašala 103 EUR za sodček. Večji porast cen nafte omejuje sproščanje državnih naftnih rezerv večjih porabnic nafte, preusmeritev dela naftnih tokov na naftovode in zmanjšan uvoz nafte na Kitajsko. Slednja je bila v delu energetsko intenzivne industrije (zlasti kemične) nafto relativno hitro nadomestila s premogom. Cene zemeljskega plina v Evropi so aprila po visoki marčevski rasti upadle za šestino, kar je posledica začasne prekinitve napetosti med ZDA in Iranom. V ZDA so cene zemeljskega plina upadle (za desetino), navkljub rekordnemu aprilskemu izvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Med kovinami in rudami je aprila izstopala rast cen aluminija (+5,4 %), cinka (+4,4 %) in niklja (+4 %). Cene prvega so bile najvišje po marcu 2022, kar je posledica prekinitve dobav aluminija po pomorski poti iz nekaterih Zalivskih držav. Slednje so pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu proizvedle desetino vsega primarnega aluminija in predstavljale četrtino nekitajske proizvodnje. Cenovni pritiski v svetovnem proizvodnem sektorju so aprila porasli najbolj po letu 2022. Podjetja so poročala o največjih pritiskih pri cenah nafte in transporta (kjer ogljikovodiki zajemajo pomemben del stroškovne cene) v zgodovini raziskave. Zamude pri dobavah so bile 10-krat nad dolgoročnim povprečjem. Na večletni vrh so porasle zamude pri dobavah polivinilklorida, polimerov in polprevodnikov. Vira: S&P Global, Svetovna banka

V prvem četrtletju 2026 je realni BDP v evrskem območju po sezonsko prilagojenih podatkih le minimalno porasel glede na prejšnje četrtletje, kar je bilo nekoliko pod pričakovanji. Ključni razlog za slabši rezultat je bil izrazit padec BDP na Irskem, medtem ko bi brez tega rast dosegla okoli 0,2 %. Na letni ravni se je gospodarska rast upočasnila na 0,8 %, kar je najnižja raven po drugem četrtletju 2024. Poleg Irske sta k upočasnitvi prispevali tudi Francija in Italija, kjer pa je večji padec ublažil povečan izvoz turističnih storitev zaradi zimskih olimpijskih iger. Nemčija je zabeležila zmerno rast (0,3 %), pri čemer se bodo učinki višjih cen energije bolj izrazili v naslednjem četrtletju. Del negativnih vplivov energetske draginje bodo blažile višje zaloge in povečana industrijska naročila, dodatno pa naj bi rast spodbudili tudi večji javni izdatki. Med državami z višjo rastjo izstopajo Španija, Litva in Portugalska. Na trgu dela se stopnja brezposelnosti v EU ni spremenila (6 %), medtem ko je brezposelnost mladih rahlo narasla. Inflacija v evrskem območju je aprila dosegla 3 %, predvsem zaradi višjih cen energije. Rast cen hrane ostaja stabilna, vendar se draži nepredelana hrana, dodatne pritiske pa prinašajo višje cene gnojil. Kljub temu je rast cen storitev umirjena, kar ohranja jedrno inflacijo relativno stabilno pri 2,2 %. Vir: Eurostat