The composite PMI in the euro area (the survey was conducted between 11 and 28 March) fell slightly in March (from 55.5 to 54.9). The service part of the economy, on the other hand, still experienced increased demand, as the services PMI remained high (slight increase from 55.5 to 55.6). In the European services sector, growth was highest in France (up from 55.5 to 57.4) and in Germany (up from 55.8 to 56.1), while in Italy it fell from 52.8 to 52.1.
Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.
March consumer prices (CPI) in Slovenia rose by 5.4% on annual level, which is an extremely high decline after the February growth (6.9%) and stems from a temporary, 3-month reduction in excise duties on electricity energy and cap on retail fuel as well as due to the high effect of the base (in March 2021, prices were already much higher than in February 2021, which means the effect of a growing base over time contributed to reduced growth as well). It is interesting to note that the March sub indicator within consumer confidence showed that this month a record share of households estimated that price growth will be even higher in the future. We can say that they were wrong, probably at least for the months of March, April and May 2022.
Geopolitična tveganja so se uresničila in bi lahko pomembno zavrla gospodarsko rast v letih 2022-2023. BDP na prebivalca v Sloveniji realno še za desetino nižji kot v EU-27.
Politična tveganja v regiji so najvišja po letu 1990. Visoka rast cen lahko poveča politično in socialno nestabilnost.
Gospodarska zbornica Slovenije je v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije organizirala cikel tedenskih poslovnih klepetov z gospodarstveniki iz držav članic Evropske unije. Predstavljamo drugo polovico sodelujočih držav.
Ocena vaše dolgoročne konkurenčnosti je najbolj ključna pri vaši odločitvi o širjenju proizvodnih kapacitet. Izziv za poslovodstvo: Invazija Rusije v Ukrajini je vplivala na popolno zamrznitev poslovanja z B2B kupci iz Ukrajine in Rusije. Ta dva trga predstavljata 7 % prodaje, vendar 10 % EBITDA, pomembna pa sta bila tudi z vidika obratnega kapitala, saj smo za svoja naročila prejemali avanse v trdi valuti (običajno v USD). Naši proizvodi (stroji) so namenjeni uporabi v agroživilski industriji (segment proizvodnje hrane po sodobni tehnologiji in standardih), zato nas zanima realna ocena, kdaj bomo spet lahko poslovali na teh dveh trgih. Oblikovanje osnovnega scenarija dogodkov je potrebna, saj se pravkar odločamo o večji investiciji, ki bo dvignila naše proizvodne kapacitete na našem področju.
Ruski napad na Ukrajino je bil veliko presenečenje za trg surovin, trg delnic, obvezniški, valutni trg kot tudi za realno gospodarstvo, pri čemer imamo v mislih gospodarsko poslovanje med državami, še posebej med EU-27 ter Ukrajino, Rusijo in Belorusijo. Po desetih dneh od pričetka invazije je precej težko določiti prihodnji razplet dogodkov, ki bo pomembno vplival na gibanja na prej omenjenih trgih. Zato bomo poskušali oceniti ključne spremembe na teh področjih.
Marca so se cene na mesečni ravni (glede na februar 2022) znižale za 1,1 % (prejšnji mesec so se povišale kar za 1,4 %). Na letni ravni so se marčevske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 5,4 %, kar je izjemno visok padec po februarski rasti (6,9 %) in izvira iz začasnega, 3-mesečna znižanja trošarin na električno energijo in zaradi visokega učinka osnove (marca 2021 so bile cene že precej višje kot februarja 2021, kar pomeni učinek rastoče osnove). Kot zanimivost naj omenimo, da je prav marčevski indikator znotraj zaupanja potrošnikov pokazal, da je bil v tem mesecu rekorden delež gospodinjstev, ki so ocenjevala, da bo rast cen v prihodnosti še višja. Lahko rečemo, da so se motili, in sicer verjetno vsaj za mesece marec, april in maj 2022.
Zasebna potrošnja in investicije ostajajo najpomembnejši gonili okrevanja gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Pri Analitiki GZS pričakujemo okoli 3,7-odstotno realno rast BDP v 2022 in 3,2-odstotno v 2023.