Analitika GZS

Kitajska, nafta, Brexit, Grčija: kaj nas lahko najbolj zaboli?

Kitajska, nafta, Brexit, Grčija: kaj nas lahko najbolj zaboli?

Nestabilni finančni trgi, nafta, geopolitika, neenotna EU, migranti in tleča grška kriza so največja tveganja.

Borzni pretresi, nafta in Kitajska

Borzni pretresi, nafta in Kitajska

SO FINANČNI TRGI ZNANILCI NOVE KRIZE ALI LAŽNI PREROK? Začetek leta so zaznamovali padci na finančnih trgih in močno znižanje cen nafte, vendar je v zadnjih dneh prišlo do stabilizacije cen ter ponovnega višanja cen vrednostnih papirjev. Cena nafte Brent se je v drugi polovici januarja dvignila za več kot desetino od najnižje ravni zabeležene v istem mesecu. Razlogi za povečano volatilnost na finančnih trgih v začetku leta velja iskati predvsem v zniževanju gospodarske rasti Kitajske, nizkih cenah surovin, močnejšemu dolarju ter političnih napetostih v nekaterih regijah. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da so finančni trgi občutljivi tudi na ceno denarja, ki jo oblikuje politika centralnih bank.

Fokusni komentar GZS: Napovedi rasti se upravičeno umirjajo

Današnje previdnejše napovedi Evropske komisije pritrjujejo našim jesenskim ocenam in aktualnemu razpoloženju gospodarstva. Kljub previdnemu optimizmu so slovenski izvozniki zaskrbljeni glede prihodnje dinamike naročil.

Fokusni komentar: Rak rana ekonomske svobode je tudi rak rana blagostanja

Po velikosti javne uprave glede na BDP smo na 8. mestu v EU, po velikosti njenega naraščanja pa na 4. mestu.

Posledica morebitnega razpada Schengena na transport in turizem

V kolikor bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj uro več, bi to slovenskemu gospodarstvu pomenilo vsaj 8 mio evrov več stroškov. Če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 mio evrov turističnega izpada letno. Za slovensko gospodarstvo je pomembno, da država podpre vse rešitve na evropski ravni, ki krepijo varnostno situacijo na zunanjih mejah ter zaščiti interese slovenskega gospodarstva na notranjih mejah.

Padec cene nafte: blagoslov ali finančni 11. september?

Pri zdajšnji ceni nafte večina proizvajalcev ne krije marginalnih stroškov črpanja, zato lahko cene v območju 20-40 USD označimo bolj kot ne za začasne. Lahko pa kljub temu ostanejo nizke še nekaj časa. Slovenija trgovinsko sicer ni močno izpostavljena do držav, ki jih lahko prizadene naftni šok. Vendar to ne pomeni, da morebiten šok ne bi posredno prizadel naših izvoznikov.

2015 nad pričakovanji

2015 nad pričakovanji

Leto 2015 zaključujemo optimistično. Zadovoljni smo lahko tako nad rezultati kot nad obeti. Za Slovenijo je ključno, da je prek uspeha izvoznikov zaustavila negativne trende na trgu dela, ter s tem povrnila potrošnikom del optimizma. Ti so za zdaj še neizkoriščen potencial, ki naj bi v 2016 prinesel nasmeške tudi družbam, ki so storitveno usmerjene na domač trg.
Izpostavljamo:
- Okrepljena menjava z Nemčijo, nižja z Rusijo
- Evro še izgublja
- Najvišja rast plač v sektorju države
- Počasen upad brezposelnih
- Višja proizvodnja ob ustvarjenih zalogah surovin
- Več nakupov težjih tovornjakov

Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji

Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji

Seznanite se s trendi v razvitih in razvijajočih ekonomijah, napovedmi cen svetovnih surovin, aktualnimi panožnimi trendi. Tovrstne in še mnogo drugih informacij za načrtovanje poslovanja boste našli v novi številki revije KONJUNKTURNA GIBANJA, št. 3, december 2015 z naslovnim "Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji". Priporočeno poslovno orodje zaposlenih v kontrolingu, financah, upravi in nadzornih svetih.

Izpostavljamo:
• svet v nižji prestavi,
• cene surovin (že) dosegle dno?,
• odpornost slovenskega gospodarstva spet na preizkušnji,
• rast trga dela ob strukturnih šibkostih,
• obrestne mere nižje,
• izvozno povpraševanje v korist industriji,
• iztek evropske perspektive,
• rast storitvenih panog poganja tudi potrošnja.

Padec cen surovin dobra novica za Evropo

Padec cen surovin dobra novica za Evropo

Napovedi svetovnih cen surovin 2015 - 2016
Svetovne cene surovin so bile najvišje v drugem četrtletju 2011 in so od takrat naprej močno upadle. Dolarski indeks HWWI, ki obsega 30 surovin v razmerju njihove pomembnosti, je bil v septembru 2015 54 % nižji od tistega v rekordnem četrtletju. Cenovni vrh je bil nekako posledica močnega monetarnega stimuliranja investicij na Kitajskem. Preobrat je bil posledica manjše in drugačne strukture gospodarske rasti na Kitajskem ter šibke gospodarske kondicije v EU. Upad povpraševanja so pri kar nekaj surovinah spremljale naraščajoče kapacitete (železova ruda in železo). Pri teh surovinah je namreč čas od ugodnega cenovnega signala do končne investicije lahko dolg tudi desetletje, kar pomeni, da visokim cenam v enem desetletju lahko sledijo nizke v naslednjih nekaj letih.

Visoka pričakovanja za 2016

Visoka pričakovanja za 2016

Slovenske gospodarske družbe zelo optimistično pričakujejo gospodarsko leto 2016, medtem ko so bila pri oceni za leto 2015 nekoliko previdna. Izzivi slovenska gospodarstva so povezani z vplivom glavnih zunanjih okoliščin za učinkovitost poslovanja. Tako tuje kot domače povpraševanje in stroški dela so ključne pojasnjevalne spremenljivke za slovenske družbe. Pomembnost pogojev financiranja se znižuje, kar je posledica zniževanja zadolženosti ter večje sposobnosti samostojnega financiranja investicij. Slovenske družbe so previdne pri napovedi o prodaji na domačem trgu v letu 2015 in precej bolj optimistične za leto 2016. Raven optimizma naj bi med letoma najbolj porasla pri mikro in malih družbah. Pri napovedih prodaje na tujih trgih so pričakovanja že tretje zaporedno leto visoka, vendar nižja kot v vprašalniku za leto 2014. Raven izvoznega optimizma je za leto 2016 glede na 2015 nekoliko višje po vseh velikostih družb.

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.