Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.

Visok padec cen premoga in zemeljskega plina ter nekaterih kmetijskih surovin je doprinesel k nekoliko nižji inflaciji (območje evra: 7 % v aprilu, Slovenija: 9,2 %), obenem pa visoka rast neto prejemkov, še posebej plač, ugodno vpliva na vnovično pozitivno realno rast dohodkov gospodinjstev. Za leto 2023 pričakujemo relativno nizko realno rast (1,5 %), ki je sicer višja od naše predhodne napovedi (1,1 %) in predvsem odraža nizko realno rast zasebne potrošnje in zmernejšo rast izvoza ter investicij ter podobno rast državne potrošnje kot v 2022.

Koliko bo 3-mesečni Euribor čez 1 leto? Izziv za poslovodstvo: Smo srednje veliko podjetje, ki je umeščeno v sredino verige vrednosti. Smo v fazi načrtovanja potrebnih finančnih virov za financiranje obratnega kapitala in investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju. To moramo narediti, da lahko oblikujemo predlog upravi glede izplačila dela bilančnega dobička, ustvarjenega v preteklem letu. V preteklih letih smo optimizirali upravljanje obratnega kapitala, ker so bili naši kupci v tujini ter delno doma naklonjeni krajšim plačilnim rokom za prodano blago, prav tako pa so bili naši ključni dobavitelji v tujini (velike multinacionalke) naklonjeni podaljševanju naših plačilnih rokov. Rastoč Euribor je naklonjenost obeh skupin pri plačilnih rokih zmanjšal oz. spet lahko dosegamo boljše cenovne nabavne pogoje v primeru takojšnjega plačila in boljše prodajne cene v primeru podaljšanih plačilnih rokov kupcev. Ali lahko zaupamo forward krivulji 3-mesečnega Euriborja, da bo ta vrh dosegel v oktobru pri 3,7 % in se bo kasneje z njegovim zniževanjem zopet zmanjšala potreba po financiranju obratnega kapitala? Za financiranje obratnega kapitala se moramo namreč zadolževati, obrestna mera pa je sestavljena iz 3-mesečnega Euriborja in pribitka.

Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.

Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).

Svetovno gospodarstvo je v aprilu doseglo visoko raven optimizma, vendar predvsem storitven del, ki sicer predstavlja dve tretjini dodane vrednosti. To je posledica visoke naklonjenosti svetovnih potrošnikov h konzumaciji turističnih in prostočasnih storitev, kar hkrati vpliva na ohranitev storitvenega dela inflacije. Ob tako visokem povpraševanju namreč ponudniki ne čutijo nižjega povpraševanja ob zviševanju cen oziroma so manj naklonjeni k strategiji povečevanja tržnega deleža, bolj pa k strategiji povečevanja bruto marž. Višje obrestne mere bodo vse bolj vplivale na zadržanost pri nakupih investicijskih (nepremičnine) in trajnih dobrin (vozila) v gospodarstvih, kjer je financiranje teh nakupov z odloženim financiranjem bolj pogosto.