Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. novembra 2020

Gospodarska klima v Sloveniji je bila novembra 2020 na obeh ravneh nižja: na mesečni ravni za 6,8 odstotne točke, na letni pa za 16,0 odstotne točke. Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali vsi kazalniki, predvsem pa kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (ta je bil nižji za 4,0 odstotne točke). Drugi kazalniki zaupanja so upadli marginalno, med 0,2 in 1,1 odstotne točke.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. novembra 2020

Skoraj polovica globalnih multinacionalk je na podobnem nivoju poslovanja kot pred krizo (kriza je v večji meri prizadela predvsem malo gospodarstvo, medtem ko so velike družbe celo prevzemale manjše tekmece), medtem ko jih od preostale polovice 11 % pričakuje, da bo okrevalo v 3-6 mesecih, podoben delež v 7-12 mesecih, 9 % pa v 13 do 24 mesecih. Več kot 2 leti naj bi na okrevanje čakalo 4 % družb, med njimi prevladujejo turistične družbe. Okoli 3 % podjetij pričakuje, da ne bo nikoli več doseglo predkriznega nivoja poslovanja (2 % junija), pri čemer so med državami razlike zelo velike. Med takimi ni ameriških ali kitajskih družb, je pa takšnih kar 13 % japonskih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. oktobra do 6. novembra 2020

Indeks nabavnih managerjev (PMI) predelovalnih dejavnosti v območju evra (končna ocena) se je v mesecu oktobru okrepil na najvišjo vrednost v zadnjih 27 mesecih (54,8) ter se je okrepil v vseh glavnih skupinah blaga, najbolj sicer v proizvodnji investicijskih dobrin (stroji in naprave) ter v proizvodnji blaga za nadaljnjo proizvodnjo. Prav v teh dveh sektorjih je bil padec v obdobju med marcem in majem 2020 najvišji, zato okrevanje izvira tako iz zamika pri proizvodnji kot večjega povpraševanja po industrijskih izdelkih v Aziji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. oktobra 2020

Oktobrska gospodarska klima v EU-27 kot tudi v območju evra je bila kljub širjenju zajezitvenih ukrepov nespremenjena glede na vrednost v septembru. Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 17. do 23. oktobra 2020

Jesen na zahodni polobli in pričetek novega šolskega leta sta sovpadali z vnovično rastjo okuženih prebivalcev, in sicer tako v EU kot v ZDA, medtem ko je na Kitajskem dinamika drugačna oziroma glavnino okuženih predstavljajo ljudje, ki so pred kratkim vstopili v državo. Število okužb v številnih državah tako presega tisto iz aprila 2020, vendar je stopnja umrljivosti nižja. V večjih EU državah število preminulih znaša med desetino in četrtino števila v aprilu 2020, na vrhu epidemije, kljub naraščanju tega števila (vir: Eurointelligence).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. do 28. avgusta 2020

Julijski prihodek v trgovini na drobno je bil realno še vedno za 4,7 % nižji medletno, vendar je bilo to pretežno zaradi nižje prodaje naftnih derivatov in drugih energentov v Sloveniji in regiji, kar je posledica tako manjšega števila prihodov tujih turistov v regijo kot še vedno nižjega števila prehodov tovornih vozil. Medletna prodaja pri naftnih trgovcih je bila nižja za petino. Ker so to pretežno proizvodi, ki jih Slovenija uvaža, je izpad prodaje v tem segmentu manj zaskrbljujoč. Na drugi strani je bila realna vrednost trgovine na drobno brez motornih goriv (dejavnost trgovine, brez trgovcev z naftnimi derivati) julija medletno višja za 3,9 %, 7-mesečna vrednost pa je bila realno nižja samo še za 1,6 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 15. - 21. 8. 2020

Avgustovski kompozitni (industrija in storitve) indeks nabavnih managerjev v območju evra se je presenetljivo znižal (iz 54,9 v juliju na 51,6), kar je bila posledica šibkosti v storitvenem delu gospodarstva (50,1), medtem ko je v industriji ostal skoraj nespremenjen (51,7). V industriji se je hitrost aktualne rasti proizvodnje in novih naročil povečala, kar pa ni vplivalo na spremembo trendov v zniževanju celotnega števila delovnih mest v tem delu gospodarstva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 25. - 31. 7. 2020

Medletni upad tedenske porabe električne energije se je v drugem tednu julija nekoliko zmanjšal. V prvem tednu julija je bila tedenska poraba električne energije medletno nižja za 10 % (v junija je bila še nižja za okoli 12 %). V drugem tednu se je upad zmanjšal na 9 %. V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu julija, glede na prvi teden, zmanjšal (najizraziteje v Franciji in Nemčiji), povečal se je le v Italiji in na Hrvaškem.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. julija do 17. julija 2020

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu (maj 2020/maj 2019) je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12.200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. maja do 5. junija 2020

Nemčija je relativno hitro našla soglasje za veliko povečanje trošenja na zvezni ravni, ki naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Vrednost paketa je 130 mrd EUR in naj bi v dveh letih predstavljal okoli 1,9 % BDP (v posamičnem letu). Presenečenje je začasno znižanje DDV (med julijem in decembrom 2020), saj naj bi se zgornja stopnja znižala za 3 odstotne točke na 16 %, spodnja pa za 2 odstotni točki na 5 %. Pri takšnem ukrepu obstaja tveganje, da se dobičkonosna marža trgovcev in drugih storitvenih podjetij poveča, vendar je namen ukrepa spodbuditi rast domače potrošnje. Zaradi pomanjkanja proizvedenega blaga bi se lahko zgodilo, da se potrošniške cene zaradi začasnega znižanja DDV ne bodo močno znižale (povečanje marž), medtem ko se bodo v letu 2021 verjetno hitro zvišale (cene).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. maja 2020

Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP. Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. do 22. maja 2020

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. aprila 2020

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. marca 2020

Tako neprijetno kot v zadnjih 14 dneh, so se makroekonomisti nazadnje počutili v letih 2008/2009, ko je svetovna finančna kriza nepričakovano pustila velike posledice na realno gospodarstvo. Slab občutek v tokratni krizi izvira iz dejstva, da je težko z veliko verjetnostjo napovedati gibanje BDP. Ključna razloga za tako širok razpon napovedi, ki jih konjunkturni instituti navajajo, je (1) dolžina pandemije Covid-19 v konkretni državi ter tudi v ključnih trgovinskih partnerkah (vpliv na izvoz oz. na razpoložljivost uvoza repromateriala in surovin) ter (2) spremljajoči ukrepi države, ki so do določene mere precedenčni (omejitev javnega življenja, policijska ura, prekinitev športnih in kulturnih prireditev, omejevanje v trgovini).