V preteklem tednu je najbolj odmevala novica o gospodarski rasti v drugem četrtletju v EU-28, še posebej v Nemčiji, ki se je soočila s po tiho pričakovanim upadom BDP. Rast v EU-28 se je upočasnila na 1,3 % na letni ravni (predhodno četrtletje: 1,6 %), od tega se je v Nemčiji več kot razpolovila (z +0,9 % v 1. četrt. 2019 na +0,4 %). Glede na predhodno četrtletje se je BDP znižal za 0,1 %, kar pomeni spremembo v okviru statistične napake (padec je lahko ob morebitni kasnejši reviziji za 0,2 odstotne točke višji, ali pa ga morda tudi ni bilo ter so Nemci beležili celo majhno rast). V tem trenutku še vedno ne moremo govoriti o tehnični recesiji, saj je pogoj, da BDP upade dve zaporedni četrtletji - v primeru Nemčiji bi se to lahko najverjetneje zgodilo že z naslednjim četrtletjem.

Junijski podatki o upočasnitvi rasti izvoza Slovenije niso bili presenečenje, saj se je rast izvoza upočasnila na 3,3 % (v države članice EU-28 je celo upadel za 1,8 %), medtem ko je v prvem polletju 2019 kot celoti rast ostala visoka (9,2 %). Uvoz se je v juniju povečal za isti odstotek kot izvoz (+3,3 %), medtem ko je v prvem polletju skupaj porasel za 11 %. Rast industrijske proizvodnje se je sezonsko prilagojeno (v juniju 2018 je bilo več delovnih dni kot junija 2019) podobno upočasnila na +1,1 %, od tega je zaradi dobre vodnatosti rek (večja proizvodnja v hidroelektrarnah) v oskrbi z energijo medletno porasla za 4,7 %, v predelovalni dejavnosti pa le za 0,7 %. Brez upoštevanja koledarskega učinka se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih celo skrčila za 2,3 %. Za primerjavo: ob prvem polletju je bila še vedno višja za 3,9 % glede na isto obdobje lani, kar je bilo pod spodnjo mejo naše ocene (4,3 %). To je bilo tudi posledica popravka podatkov o rasti iz preteklih mesecev. V juniju se je industrijska proizvodnja v srednje visoko tehnološki dejavnosti medletno znižala za 4,8 %, kar je bilo predvsem posledica padca proizvodnje v industrijah, povezanih z avtomobilsko industrijo v Evropi. Pri ostali proizvodnji (visoko, srednje nizko in nizko tehnološki) se je rast ohranila ter je znašala med 2 in 3,7 %.

V prvem polletju se je po začasnih podatkih število prenočitev turistov v Sloveniji povečalo za 4,3 %, od tega je bilo predvsem več tujih gostov (6,1 %), medtem ko so domači v večji meri raziskovali tuje kraje (domače prenočitve: +0,5 %). Izstopalo je predvsem povečanje pri Nemcih (+12 %), ki so se zavihteli na drugo mesto po pomenu, tesno za italijanskimi gosti. Pregled po razdelitvi teh turistov po vrstah turističnih občin in nastanitvenih obratih pa pokaže manj svetlo sliko. Povečale so se predvsem prenočitve v gorskih občinah (+7,5 %) in v Ljubljani (+9,0 %), kjer je turistični izplen precej nižji (krajši čas bivanja, plačilo parkirišča, koče, vinjete, nekaj toplih obrokov in napitkov ter sladoleda) kot denimo v zdraviliških občinah (+1,3 %) ali pa obmorskih (+2,2 %). V hotelih (polovica vseh prenočitev) so se prenočitve povečale le za 1,2 %, v zasebnih sobah in apartmajih pa kar za tretjino, v kampih za desetino. Po prvih ocenah Banke Slovenije so se prihodki od tujskega turizma v prvih petih mesecih povečali za 4,3 % na 926 mio EUR.

Globalne razprave o trgovinskih vojnah dobivajo številne posnemovalce po vsem svetu. Japonska je tako Južni Koreji omejila izvoz treh vrst kemikalij, ki so ključne pri proizvodnji polprevodnikov in stekel ter vseh drugih elektronskih vezjih. Kupci teh korejskih proizvodov so veliki proizvajalci pametnih telefonov, računalnikov ter električnih naprav, ki se bodo zaradi tega lahko soočili s kasnejšimi dobavami. Japonska stran je ukrep sprejela nekoliko nepričakovano, kar je seveda prispevalo k mednarodni odmevnosti te novice. Med razlogi so navedene možne zlorabe teh kemikalij v vojaške namene. Kosovo še vedno ohranja 100-odstotne carine na uvoženo blago iz Srbije (ter BiH), kar krepi sivo ekonomijo ter zbuja nezadovoljstvo pri večjih uvoznikih srbskih proizvodov. Pred tem ukrepom je letni izvoz blaga Srbija na Kosovo znašal pol milijarde evrov. Kosovski GAP Institut je sicer ocenil, da ta ukrep ni prispeval k povečanju domače proizvodnje na Kosovu, temveč so koristi prešle na Slovenijo, Izrael in Turčijo, ki so zavoljo tega ukrepa precej povečale svoj izvoz na Kosovo. Od uvedbe carin naj bi se izvoz Slovenije na Kosovo povečal za 125 %, Izraela za 660 % in Turčije za 34 %. K otoplitvi odnosov med Kosovom in Srbijo ter BiH naj bi prispevala večja angažiranost Francije in Nemčije, vendar preboj še ni bil dosežen.

Svetovna trgovinska organizacija (STO) je odločila, da Kitajska ni izvajala dumpinga na ameriškem trgu zaradi prodaje svojih solarnih panelov, vetrnic in jeklenih cilindrov. To naj bi Kitajski omogočilo tudi pravno podlago za uvedbo lastnih sankcij napram ZDA, v kolikor se te ovire ne umaknejo. Konec junija je sicer podoben spor z ZDA dobila tudi Indija. STO sicer v obrazložitvi navaja, da je bila ameriška utemeljitev šibka ter podprta s premalo dokazi. Carine na te izdelke so bile sicer uvedene leta 2012, še za časa Obamove administracije. ZDA blokirajo tudi proces imenovanja novih članov izvršnega razsodišča STO. Ta organ ima 7 članov, vendar potrebuje najmanj 3 člane za odločitev, od 11. decembra 2019 pa bi lahko imeli le še enega. Malo je verjetno, da bo Kitajska nadaljevala s tem sporom, saj je hitro dobila opozorilo, da ne kupuje dovolj hitro ameriških kmetijskih proizvodov ter bi lahko ponovno bila deležna uvedbe carin na 325 milijard dolarjev izvoženega blaga v ZDA.

Trgovinske napetosti med ZDA in EU se zopet nekoliko stopnjujejo, kar je bilo pričakovati po razglasitvi začasnega premirja s Kitajsko. Nobena skrivnost ni, da francoska pogajalska izhodišča ovirajo trgovinski dogovor na ravni EU, ki bi bil sprejemljiv za ameriško stran. Ameriški predsednik je jasno nakazal, da bo napadal subvencije Airbusu (ki mu v zadnjem obdobju gre precej bolje kot tekmecu Boeing), plinovod Severni tok 2 (povečana odvisnost od ruskih energentov), odločitve ECB (šibak evro proti dolarju pomeni večjo izvozno konkurenčnost evropskih družb na ameriškem trgu), odločitve Evropske agencija za varstvo konkurence ter francoske načrte za uvedbo digitalnega davka.

Podatek o stopnji investicij v podjetjih v območju evra v 1. četrtletju 2019 je pokazal, da so te predstavljale okoli četrtino ustvarjene dodane vrednosti, kar je najvišji delež po drugem četrtletju 2015. Na drugi strani se delež presežka v dodani vrednosti, ki pripada kapitalu (v obliki dobička, amortizacije in stroškov dolga) znižuje, ter je bilo najnižje po letu 2014 (39,8 %). To pomeni, da se je delež dodane vrednosti, ki pripada delu, povečal preko 60 %. To je razumljivo, saj se nizka brezposelnost ter pomanjkanje zaposlenih v nekaterih dejavnostih in poklicih odraža tudi v hitri rasti plač oziroma stroškov dela. Po podatkih Eurostata je delež presežka (dodane vrednosti), ki pripada kapitalu v Sloveniji najnižji med vsemi članicami (33 % dodane vrednosti, neprilagojeni podatki), kar odraža delovno bolj intenzivno gospodarstvo in manjši potencial za investiranje. Hkrati pa to potrjuje, da je dosežena dobičkonosnost za lastnike kapitala v Sloveniji nižja kot v tujini.

Napetosti med ZDA in EU so se zopet povečale, saj je ameriški predsednik v intervjuju za Fox televizijo okrcal šibak evro, ki spodbuja izvoz v ZDA, nemška vozila, ki uživajo nižje carine kot ameriška na evropskem trgu (kar pa ne velja za enoprostorce), plinovod Severni tok 2 ter napad na ameriške tehnološke gigante, ki so morali plačati kazni zaradi svojega delovanja na evropskem trgu. Do sedaj se je ameriški predsednik vedno umaknil, če so delniški trgi močno upadli. Zato je verjetno, da bo ciljal na usmerjene sankcije. Ena od možnosti bi bila uvedba carin na nemška luksuzna vozila ter proti državam, ki podpirajo Severni tok 2. Evropski svet je ponovno aktiviral rusko članstvo v tej organizaciji. Italija je ena od večjih članic, ki podpira tudi umik sankcij proti Rusiji, podobno razmišljajo tudi v Nemčiji. Na drugi strani Poljska in večina držav bivše Sovjetske zveze nasprotuje normalizaciji odnosov. S članstvom v Evropskem svetu lahko ruski državljani sicer vložijo pritožbe pred Evropskih sodiščem za človekove pravice, medtem ko večjih ugodnosti članstva ni.

V maju je bilo število gradbenih dovoljenj za stavbe (poslovne in stanovanjske) medletno (glede na maj 2018) nižje za 12 %, vendar naj bi bila njihova površina (precej bolj relevanten podatek) višja za skoraj šestino. Pri tem pa naj bi bila površina novih stanovanj nižja za 4,8 %, kar pomeni, da naj bi rast izhajala predvsem iz poslovne gradnje. Stanovanjska gradnja tako kljub rasti cen nepremičnin ostaja anemična, kar je predvsem povezano z dolgotrajnimi postopki pri umeščanju objektov v prostor ...

Aprilska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ostala visoka (+6,4 % glede na isti mesec lani) in se je v prvih štirih mesecih povečala za 5,2 %. V oskrbi z energenti je bila rast nižja (+1,2 %), kar je predvsem odražalo padavinsko bolj suh začetek leta, medtem ko bodo majski podatki o proizvodnji iz hidroelektrarn najverjetneje nadpovprečni. Realni prihodki v predelovalnih dejavnostih so bili tako v štirih mesecih 2019 medletno višji za 4,2 %. Zelo visoko rast v zadnjih mesecih je bila zabeležena v dejavnostih visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (+8,9 %), medtem ko je bila najnižja v srednje visoko tehnološki proizvodnji, kjer je umeščen pretežni del avtomobilske verige (+3,1 %). Pri srednje nizko in nizko tehnološko zahtevni proizvodnji je bila rast med 5 in 6 %.

Po šibki marčevski rasti izvoza blaga (+2,9 %), ki je bila posledica drugačne razporeditve delovnih dni v letih 2017 in 2018, je bila aprilska rast po pričakovanjih visoka. Izvoz blaga je bil medletno višji za 13 %, v prvih štirih mesecih za 10 %.

V Združenem kraljestvu o brexitu ni novih informacij, Mayevo pa naj bi najverjetneje zamenjal Boris Johnson. Težava uskladitve ločitvenega sporazuma bo tudi zanj ostala, saj se razmerja moči v parlamentu niso spremenila. EU in Švici se je aprila izteklo polletno obdobje, da bi poiskali novo pravno podlago za ureditev medsebojnih razmerij. Strani imata različne poglede na zaščito švicarskega trga dela (Švica spada v enotni trg) pred državljani EU-28, sprejemanje zakonodaje EU ter tudi državnih pomoči. Največja švicarska politična stranka SVP je sicer proti-evropska ter nasprotuje podpisu sporazuma, obe strani pa druga drugi grozita z izključitvijo iz lastnih finančnih trgov.

Huawei kot grožnja ZDA. ZDA so sprejele dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino. Odločitev o uvedbi carin na evropska (in japonska) vozila naj bi prestavile za pol leta, Huawei pa uvrstile na črno listo. Verjetnost uspešnega dogovora med ZDA in EU-28 je nizka predvsem zaradi nasprotovanja Francozov, Belgijcev in nekaterih drugih narodov pri odprtju evropskega trga ameriških kmetijskim izdelkom.

V prvem tednu maja sta v svetu odmevali predvsem novici o Trumpovih grožnjah kitajski pogajalski skupini, ki naj se ne bi držala dogovora na področju zaščite tehnologije, kot tudi dodatnih sankcijah na izvožene kovinske izdelke iz Irana. Glavni ekonomist Addiko Bank, Hrvoje Stojić, ki je sicer bil v lanskem letu odlikovan s priznanjem Focus Economics za najbolj natančno napoved (številne podobne nagrade je dobil tudi v predhodnih letih), je objavil osvežene gospodarske napovedi za regijo. Slovenija, Srbija in Črna Gora naj bi imele 3,5-odstotno rast, kar naj bi spodbujalo zasebno trošenje in investicije. Na Hrvaškem naj bi ta znašala 2,5 %, v BiH pa 3 %.