V maju je bilo število gradbenih dovoljenj za stavbe (poslovne in stanovanjske) medletno (glede na maj 2018) nižje za 12 %, vendar naj bi bila njihova površina (precej bolj relevanten podatek) višja za skoraj šestino. Pri tem pa naj bi bila površina novih stanovanj nižja za 4,8 %, kar pomeni, da naj bi rast izhajala predvsem iz poslovne gradnje. Stanovanjska gradnja tako kljub rasti cen nepremičnin ostaja anemična, kar je predvsem povezano z dolgotrajnimi postopki pri umeščanju objektov v prostor ...

Aprilska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ostala visoka (+6,4 % glede na isti mesec lani) in se je v prvih štirih mesecih povečala za 5,2 %. V oskrbi z energenti je bila rast nižja (+1,2 %), kar je predvsem odražalo padavinsko bolj suh začetek leta, medtem ko bodo majski podatki o proizvodnji iz hidroelektrarn najverjetneje nadpovprečni. Realni prihodki v predelovalnih dejavnostih so bili tako v štirih mesecih 2019 medletno višji za 4,2 %. Zelo visoko rast v zadnjih mesecih je bila zabeležena v dejavnostih visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (+8,9 %), medtem ko je bila najnižja v srednje visoko tehnološki proizvodnji, kjer je umeščen pretežni del avtomobilske verige (+3,1 %). Pri srednje nizko in nizko tehnološko zahtevni proizvodnji je bila rast med 5 in 6 %.

Po šibki marčevski rasti izvoza blaga (+2,9 %), ki je bila posledica drugačne razporeditve delovnih dni v letih 2017 in 2018, je bila aprilska rast po pričakovanjih visoka. Izvoz blaga je bil medletno višji za 13 %, v prvih štirih mesecih za 10 %.

V Združenem kraljestvu o brexitu ni novih informacij, Mayevo pa naj bi najverjetneje zamenjal Boris Johnson. Težava uskladitve ločitvenega sporazuma bo tudi zanj ostala, saj se razmerja moči v parlamentu niso spremenila. EU in Švici se je aprila izteklo polletno obdobje, da bi poiskali novo pravno podlago za ureditev medsebojnih razmerij. Strani imata različne poglede na zaščito švicarskega trga dela (Švica spada v enotni trg) pred državljani EU-28, sprejemanje zakonodaje EU ter tudi državnih pomoči. Največja švicarska politična stranka SVP je sicer proti-evropska ter nasprotuje podpisu sporazuma, obe strani pa druga drugi grozita z izključitvijo iz lastnih finančnih trgov.

Huawei kot grožnja ZDA. ZDA so sprejele dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino. Odločitev o uvedbi carin na evropska (in japonska) vozila naj bi prestavile za pol leta, Huawei pa uvrstile na črno listo. Verjetnost uspešnega dogovora med ZDA in EU-28 je nizka predvsem zaradi nasprotovanja Francozov, Belgijcev in nekaterih drugih narodov pri odprtju evropskega trga ameriških kmetijskim izdelkom.

V prvem tednu maja sta v svetu odmevali predvsem novici o Trumpovih grožnjah kitajski pogajalski skupini, ki naj se ne bi držala dogovora na področju zaščite tehnologije, kot tudi dodatnih sankcijah na izvožene kovinske izdelke iz Irana. Glavni ekonomist Addiko Bank, Hrvoje Stojić, ki je sicer bil v lanskem letu odlikovan s priznanjem Focus Economics za najbolj natančno napoved (številne podobne nagrade je dobil tudi v predhodnih letih), je objavil osvežene gospodarske napovedi za regijo. Slovenija, Srbija in Črna Gora naj bi imele 3,5-odstotno rast, kar naj bi spodbujalo zasebno trošenje in investicije. Na Hrvaškem naj bi ta znašala 2,5 %, v BiH pa 3 %.

Število prebivalstva se v Sloveniji še krepi, in predvsem zaradi priseljevanja. V letu 2018 se je povečalo za 14.028, pri čemer se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za skoraj 2.300, število tujih državljanov pa se je povečalo za več kot 16.300 (13,4 %).

Inštitucije v Nemčiji, ki sicer predstavlja četrtino BDP v EU-28, kar tekmujejo, katera bo pri napovedih previdnejša. Inštitut v Kielu je skupaj s petimi nemškimi inštituti v začetku aprila napovedal le še 0,8-odstotno realno rast v Nemčiji (mimogrede, 0-odstotno v Italiji), pri čemer je splošno znano, da so njegove napoved med konservativnejšimi. Minister za gospodarstvo je 17. aprila celo ocenil, da naj bi bila rast le pri 0,5 % (še pred letom dni: 2,1 %), kar naj bi odsevalo tekoče slabše podatke o industrijski proizvodnji. Pomembno je tudi izpostaviti, da je zvezni kabinet isti dan potrdil Program stabilnosti, ki določa višino javnih izdatkov na osnovi projekcije o 1-odstotni rasti BDP.

Podatki o slovenski blagovni menjavi in industrijski proizvodnji v februarju so presenetili. Februarski izvoz blaga je bil višji za 12,2 %, uvoz pa za 9 %. Medletna rast je bila v prvih dveh mesecih precej podobna. Rast cen nepremičnin v EU-28 (ter tudi v območju evra) se je v zadnjem četrtletju presenetljivo nekoliko umirila (+4,2 %). To bo znižalo zaskrbljenost dela ekonomistov, ki nizke obrestne mere vidijo kot sistemsko nevarnost, ki prispeva k napihovanju balona cen nepremičnin (predvsem v večjih urbanih središčih). Strošek dela (bruto 2) na delovno uro v Sloveniji je v letu 2018 znašal 18,1 EUR, kar je bilo 2,7 % več kot v 2017.

V svetovnem poslovnem tisku je močno odmeval februarski padec novih naročil v nemški predelovalni industriji, ki se je še poglobil (-8,4 %) glede na januarskega (-3,6 %, oboje medletno). Naročila iz drugih držav (izven območja evra) so se znižala trikrat bolj kot iz območja evra. Prav tako so bili pod večjim pritiskom proizvajalci trajnih dobrin (avtomobilisti).

Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je 27. marca objavil svežo napoved za 23 gospodarstev srednje, južne in vzhodne Evrope. V njem ugotavlja, da naj bi bile rasti v naslednjih 2-3 letih nižje. V tej skupini držav bo nekoliko pričakovano rast nadpovprečna v državah, kjer je stopnja razvitosti najnižja (Kosovo, Albanija in Moldavija), medtem ko bo najpočasnejša v Rusiji, Belorusiji in Turčiji. Glavna nevarnost za upočasnjevanje rasti predstavljajo ameriški protekcionizem, brexit in šibka dinamika v območju evra. V skupini srednjeevropskih držav Sloveniji napovedujejo 3,2-odstotno rast v 2019 in 3-odstotno v 2020. Pri tem je pomembno, da naj bi imela Slovenija še vedno daleč največji presežek na tekočem računu (med 6 in 7 % BDP), kar pomeni, da bo izvozna konkurenčnost ostala visoka. V sredo (3. 4. ) bo vredno spremljati globalni kazalnik razpoloženja sektorjev, ki ga bo objavila banka JP Morgan. Med ostalimi podatki velja izpostaviti še gibanje proizvodnih naročil v Nemčiji, industrijskega sentimenta v ZDA (ISM), korejskega izvoza in ameriške prodaje na drobno.

Marčevski podatki o gospodarski dinamiki v območju evra so pokazali, da so predelovalne dejavnosti zašle še bolj v rdeče številke, in sicer najbolj prav v največjem evropskem gospodarstvu (Nemčija); nič bolje ni bilo na Japonskem. Pri vrednosti 47,6 je bila tako vrednost indikatorja najnižja v zadnjih šestih letih.

Ameriški kongres naj bi pripravljal nove sankcije proti Rusiji (zaradi zasedbe dela Ukrajine), ki naj bi bile usmerjene tudi proti evropskim družbam, ki z ruskimi podjetji že poslujejo. Sodelovanje med Italijo in Kitajsko je kot kaže prešlo že na operativno raven, saj se omenja več kot 50 projektov. Eden izmed pomembnejših je 5-milijardna investicija v pristanišče Palermo, ki naj bi poleg Pireja postalo pomembno vozlišče za kitajsko blago. V ponedeljek, 18. 3., bodo znani podatki o trgovinski menjavi v območju evra, kot tudi podatki o prostih delovnih mestih v zadnjem četrtletju leta 2018. Podatki o razpoloženju slovenskih potrošnikov bodo na voljo v četrtek, 21. 3.

Februarski podatki o razpoloženju nabavnih menedžerjev so razkrili, da se je globalno gledano skrčila aktivnost (proizvodnja in prodaja) v sektorjih rudarstva, avtomobilske industrije, telekomunikacij, papirja in industrijskih proizvodov. Na drugi strani je bila aktivnost precej višja v storitvenih dejavnostih, povezanih s financami, programsko opremo, transportom ter hrano in pijačo. Svet Evropske centralne banke se je na napoved ohlajanja evrskega gospodarstva odzval s pričakovanim arzenalom ukrepov, ki so ošibili evro napram dolarju. To je dobro za evropsko izvozno gospodarstvo. Obrestne mere tako ostajajo ničelne do konca leta 2019, znova pa naj bi zagnali dražbe dolgoročnih likvidnostnih posojil, s katerimi naj bi ohranili nizko raven obrestnih mer ob daljših pogojih izposojanja. V Nemčiji naj bi pripravljali velik investicijski paket zvezne države, in sicer v omrežja 5G, zmogljivosti za proizvodnjo električnih baterij ter druge naložbe v umetno inteligenco. V naslednjih treh letih naj bi temu Nemci namenili 155 milijard evrov, kar je okoli 2 % BDP letno. Baterije za shranjevanje elektrike naj bi se vse bolj uporabljale tudi v stanovanjskih objektih, kamor velika sredstva v raziskave vlagata tudi Siemens in Shell.

Vsaj v prvem četrtletju 2019 bo prispevek izvoza oziroma predelovalnih dejavnosti k rasti dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu minimalen. Gradbeništvo in trgovina naj bi beležili dobro leto. Aktualni podatki v svetu in še posebej Evropi, ki so relativno šibki prav za industrijski del gospodarstev dvigujejo verjetnost, da bomo v naši spomladanski napovedi rast ustrezno revidirali nekoliko navzdol. Izven EU-28 je zaupanje v gospodarstvu najbolj poraslo novo-oklicani državi Severni Makedoniji, in sicer za 7 točk. Del nastale mednarodne pozornosti bi se utegnil odraziti v dodatnem dvigu tujih naložb v državi. V ponedeljek, 4. marca bodo znani podatki o razpoloženju v južnokorejski in tajvanski industriji. Ti so zelo pomembni, saj je industrija v teh državah pomembna za globalno električno in elektronsko industrijo. Na voljo bo tudi poplava podatkov o razpoloženju v gradbeništvu in storitvah v ključnih evropskih državah (5. in 6. marec).