Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. maja 2020

Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP. Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. do 22. maja 2020

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. aprila 2020

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. marca 2020

Tako neprijetno kot v zadnjih 14 dneh, so se makroekonomisti nazadnje počutili v letih 2008/2009, ko je svetovna finančna kriza nepričakovano pustila velike posledice na realno gospodarstvo. Slab občutek v tokratni krizi izvira iz dejstva, da je težko z veliko verjetnostjo napovedati gibanje BDP. Ključna razloga za tako širok razpon napovedi, ki jih konjunkturni instituti navajajo, je (1) dolžina pandemije Covid-19 v konkretni državi ter tudi v ključnih trgovinskih partnerkah (vpliv na izvoz oz. na razpoložljivost uvoza repromateriala in surovin) ter (2) spremljajoči ukrepi države, ki so do določene mere precedenčni (omejitev javnega življenja, policijska ura, prekinitev športnih in kulturnih prireditev, omejevanje v trgovini).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 7. do 13. marca 2020

Visoki padci cen delnic, tveganih obveznic in surovin podajajo informacijo predvsem o pričakovanjih trgov glede dogajanja z realnim gospodarstvom v prihodnjih nekaj letih. Verjetno je, da so bili padci pretirani. Ni pa izključeno, da najnižja točka še ni dosežena. Pričakovanja so tako uprta v centralne banke, ki, razen ameriške, nimajo več veliko manevrskega prostora (centralne obrestne mere so povečini pri 0 %) in čedalje bolj v fiskalno politiko. Zadnje pomeni potrošnjo države za ceno širjenja javno-finančnega primanjkljaja. Še tako nizke obrestne mere v aktualnih razmerah ne spodbujajo več niti potrošnje niti investicij. V takšnih razmerah je fiskalna politika edina učinkovita.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 14. do 20. februarja 2020

Rast povprečne bruto plače se je decembra 2019 medletno (glede na december 2018) umirila na 4,1 %, v celotnem letu pa je porasla za 4,3 % na 1.754 EUR. V sektorju država je porasla za 6,5 % (na 2.050 EUR), v zasebnem sektorju za 3,9 % (na 1.618 EUR). Rast neto plače je bila nižja, ker se meje dohodninskih razredov niso povečale (ob porastu povprečne plače se je efektivno breme dohodnine ustrezno povečalo). V celotnem 2019 je rast povprečne neto plače znašala 3,7 %, kar po upoštevanju inflacije pomeni 2,1-odstotno rast. Z vidika delodajalca (izplačevalca plača), se je celoten strošek dela v zasebnem sektorju v 2019 pri povprečni plači povečal za 74 EUR, od česar je zaposleni povprečno prejel 35 EUR več ne mesec (47 % poviška stroška dela).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 7. do 13. februarja 2020

V letu 2019 je presežek tekočega računa po podatkih Banke Slovenije (plačilna bilanca) znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 566 mio EUR več kot v letu 2018. Bolj kot presežek menjave blaga (povečanje za 204 mio EUR) se je povečal presežek menjave storitev (za 338 mio EUR). Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za 122 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa povečal za 98 mio EUR. Po državah smo imeli v letu 2019 največji presežek na tekočem računu z Nemčijo (1,2 mrd EUR oz. 54 %), Hrvaško (623 mio EUR), Francijo (476 mio EUR),Rusijo (267 mio EUR) ter Srbijo (263 mio EUR), največji primanjkljaj pa z Avstrijo (500 mio EUR), in sicer predvsem zaradi velikega uvoza industrijskih izdelkov, ki se uporabljajo v slovenski predelovalni dejavnosti, in trgovskih izdelkov za splošno rabo.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 1. do 7. februarja 2020

Izstop Združenega kraljestva iz EU bo imel nekaj zanimiv statističnih razsežnosti. V osnovi pri veliko kazalnikih Slovenijo primerjamo s povprečno vrednostjo pri EU-28, pri čemer je običajna praksa, da se povprečje izračuna kot tehtano. Združeno kraljestvo je imelo 15-odstotni delež v BDP EU-28, BDP na prebivalca pa pri 36.500 EUR (2018), kar je bilo 18 % nad povprečjem EU-28. Tako se je zaradi te spremembe stopnja slovenske razvitosti za povprečjem EU (prej EU-28, vključujoč Združeno kraljestvo, po novem EU-27) zgolj zaradi tega učinka zvišala z 82,1 % na 83,7 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. do 31. januarja 2020

Razglasitev Svetovne zdravstvene organizacije o izrednih zdravstvenih razmerah po svetu zaradi koronavirusa ni več tako nedolžna novica za svetovno gospodarstvo, saj ima implikacije na nižjo porabo (predvsem) azijskih potrošnikov (ljudje se izogibajo večjih trgovskih centrov), na manjšo frekvenco poslovnih srečanj s poslovneži iz Kitajske kot tudi na manjše trošenje kitajskih turistov v tujini.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. januarja 2020

Ekonomski inštitut iz Kiela je javno objavil študijo o učinku novega trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko (podpisan 15. 1. 2020), ki predstavlja asimetrično grožnjo tako za EU-28 kot za spoštovanje pravil WTO. Pri tem krši temeljni princip, da eni državi ponuja boljše pogoje za trgovino kot ostalim. Izračunali so, da bi zaradi tega EU-28 izgubila za okoli 10 milijard evrov izvoza, in sicer predvsem pri proizvodih, kot so letala, vozila, industrijski stroji, optični in medicinski proizvodi in drugi kmetijski izdelki. To ni tako veliko, saj je celoten izvoz EU-28 na Kitajsko v letu 2018 znašal 210 milijard evrov, ameriški pa 110 milijard evrov. Zaradi velike vezanosti na Kitajsko je tveganjem substitucije najbolj podvržena Nemčija, prek verig vrednosti pa verjetno tudi Slovenija. V podpisanem sporazumu med ZDA in Kitajsko ni navedbe o razpolovitvi carinskih stopenj na kitajske izdelke, kar pomeni, da to ni pravno-zavezujoče stališče. Sporazum ne obsega jasno določenih zavez za ZDA, zato ga ni potrebno potrjevati v kongresu. V veljavo bo stopil 15. februarja 2020. Ameriški predsednik lahko ta sporazum tudi hitro prekliče, v kolikor bi ocenil, da Kitajska ni storila dovolj, da bi svojim zavezam do ZDA sledila.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. januarja 2020

Od septembra 2019 naprej se prodaja novih vozil v EU spet povečuje po visokih mesečnih stopnjah (14,5 % v septembru, 8,7 % v oktobru in 4,9 % v novembru) in je decembra znašala celo 21,7 %. Ključen razlog pri rasti je bila nizka osnova v istih mesecih leta 2018, saj je bila s 1. septembrom 2018 vpeljana zaveza, da morajo biti vsi novi avtomobili, registrirani v EU, testirani po novem protokolu za merjenje izpustov WLTP.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 10. januarja 2020

Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2019 po podatkih Banke Slovenije povečala na 6,0 % medletno. Po nekaj letih negativne ali šibke rasti posojilne dejavnosti podjetjem je bila ta novembra večja (pri 6,6 %), skupaj pa se je vrednost posojil v 11-ih mesecih 2019 povečala za 670 mio EUR. Posojila gospodinjstvom so se povečala za 612 mio EUR. Stanovanjska posojila so bila novembra višja za 5,8 % (45 mio EUR več kot oktobra 2019), potrošniška pa za 10,3 % (zmanjšanje za 15 mio EUR glede na oktober 2019).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. novembra do 6. decembra 2019

V svetu je ocena poznavalcev, da se bodo trgovinske vojne preselile iz carin na druge ukrepe, ki bodo ovirale pošteno tržno igro med večjimi svetovnimi multinacionalkami. Tako kot je Francija napovedala uvedbo digitalnega davka, s katero bo obremenila predvsem ameriška podjetja, je ameriški predsednik v svarilo omenil uvedbo carin na francoske luksuzne izdelke kot tudi umik ameriškega sodelovanja v delovni skupini OECD, ki si prizadeva za poenotenje obdavčitve velikih multinacionalk, še posebej na področju nove ekonomije. Na ravni OECD predlog po zadnjih ocenah vključuje mehanizem za delitev globalnih dobičkov po ključu, ki ga predstavljajo kupci. Do sedaj veljavni principi za proizvodne družbe za storitvene niso povsem primerni. Drug princip, ki ga zagovarjajo ZDA, je uvedba minimalne obdavčitve družb, da bi ti prenehali s prenosom patentov in registriranih blagovnih znamk v davčno prijazna okolja. OECD pri tem navaja, da je že več kot 30 držav uvedlo digitalni davek, odsotnost mednarodnega dogovora pa bi lahko povečal verjetnost trgovinskih in celo davčnih vojn. Napetost med ZDA in EU-28 je visoka tudi na področju prenove svetovne trgovinske ureditve. WTO (svetovna trgovinska organizacija) zaradi odsotnosti potrditve novih sodnikov s strani ZDA ne bo mogla več zagotavljati delovanja pritožbenega sodišča, kar pomeni blokado okoli 45 primerov mednarodnih trgovinskih sporov. Tako se EU pripravlja na bilateralno arbitražo, kar pa sta do sedaj potrdili le Norveška in Kanada. Stanje, kakršno je, ZDA omogoča več proste roke pri oblikovanju lastnih predlogov o spremembah trgovinskih dogovorov s Kitajsko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 28. novembra 2019

Septembrski podatki o transportu so zaskrbljujoči. Obseg prodaje (realno gibanje) se je septembra na letni ravni v storitvenih dejavnostih zmanjšal za 0,3 %, medtem ko je nominalna rast zaradi rasti cen znašala 3,4 %. Največje zmanjšanje realne prodaje med storitvenimi dejavnostmi so na letni ravni beležili v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 10,1 %). Sledijo jim promet in skladiščenje (za 3,2 %) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 3,0 %). Realna prodaja se je na letni ravni povečala v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 9,0 %), v gostinstvu (za 4,2 %) ter v poslovanju z nepremičninami (za 1,8 %).