Analitika GZS

Podjetja ostajajo zmerno optimistična

Podjetja ostajajo zmerno optimistična

Kljub ohlajanju, ki ga opažajo, podjetja izvajajo številne ukrepe za izboljšanje poslovanja.

Svet v 2020 v znamenju morebitnih sprememb pri politiki ZDA

Svet v 2020 v znamenju morebitnih sprememb pri politiki ZDA

Leto 2020 bo za svet pomembno, ker bodo ameriške predsedniške volitve v novembru 2020 pokazale, do katere mere se bo spreminjala ameriška usmeritev pri boju za uravnoteženje trgovinske menjave ter podpori obnovljivim virom.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. novembra do 6. decembra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. novembra do 6. decembra 2019

V svetu je ocena poznavalcev, da se bodo trgovinske vojne preselile iz carin na druge ukrepe, ki bodo ovirale pošteno tržno igro med večjimi svetovnimi multinacionalkami. Tako kot je Francija napovedala uvedbo digitalnega davka, s katero bo obremenila predvsem ameriška podjetja, je ameriški predsednik v svarilo omenil uvedbo carin na francoske luksuzne izdelke kot tudi umik ameriškega sodelovanja v delovni skupini OECD, ki si prizadeva za poenotenje obdavčitve velikih multinacionalk, še posebej na področju nove ekonomije. Na ravni OECD predlog po zadnjih ocenah vključuje mehanizem za delitev globalnih dobičkov po ključu, ki ga predstavljajo kupci. Do sedaj veljavni principi za proizvodne družbe za storitvene niso povsem primerni. Drug princip, ki ga zagovarjajo ZDA, je uvedba minimalne obdavčitve družb, da bi ti prenehali s prenosom patentov in registriranih blagovnih znamk v davčno prijazna okolja. OECD pri tem navaja, da je že več kot 30 držav uvedlo digitalni davek, odsotnost mednarodnega dogovora pa bi lahko povečal verjetnost trgovinskih in celo davčnih vojn. Napetost med ZDA in EU-28 je visoka tudi na področju prenove svetovne trgovinske ureditve. WTO (svetovna trgovinska organizacija) zaradi odsotnosti potrditve novih sodnikov s strani ZDA ne bo mogla več zagotavljati delovanja pritožbenega sodišča, kar pomeni blokado okoli 45 primerov mednarodnih trgovinskih sporov. Tako se EU pripravlja na bilateralno arbitražo, kar pa sta do sedaj potrdili le Norveška in Kanada. Stanje, kakršno je, ZDA omogoča več proste roke pri oblikovanju lastnih predlogov o spremembah trgovinskih dogovorov s Kitajsko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 28. novembra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 28. novembra 2019

Septembrski podatki o transportu so zaskrbljujoči. Obseg prodaje (realno gibanje) se je septembra na letni ravni v storitvenih dejavnostih zmanjšal za 0,3 %, medtem ko je nominalna rast zaradi rasti cen znašala 3,4 %. Največje zmanjšanje realne prodaje med storitvenimi dejavnostmi so na letni ravni beležili v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 10,1 %). Sledijo jim promet in skladiščenje (za 3,2 %) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 3,0 %). Realna prodaja se je na letni ravni povečala v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 9,0 %), v gostinstvu (za 4,2 %) ter v poslovanju z nepremičninami (za 1,8 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 16. do 22. novembra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS od 16. do 22. novembra 2019

Kazalnik zaupanja potrošnikov se je v novembru 2019 na mesečni ravni poslabšal za 2 odstotni točki, kar je bilo že četrto zaporedno mesečno poslabšanje. Tako negativen je bil kazalnik nazadnje sredi leta 2016. Vrednost se počasi približuje dolgoletnemu povprečju, od katerega je bila novembrska vrednost višja le še za 4 odstotne točke. Vrednost kazalnika zaupanja so nižali vsi štirje kazalniki, ki ga sestavljajo. Pričakovanje potrošnikov glede gospodarskega stanja v državi se je poslabšalo za 3 odstotne točke, pričakovanja glede finančnega stanja v gospodinjstvu, števila brezposelnih in varčevanja pa vsako za 2 odstotni točki. Med preostalimi kazalniki se je najizraziteje poslabšal kazalnik primernosti trenutnih gospodarskih razmer za večje nakupe, na mesečni ravni kar za 12 odstotnih točk. Vrednost tega kazalnika je bila novembra letos najnižja v zadnjih treh letih, kar bo verjetno vplivalo tudi na trg nepremičnin in vozil. Poleg tega sta se opazneje poslabšala tudi kazalnika gospodarskega stanja v zadnjih 12 mesecih (za 8 odstotnih točk) in primernosti trenutnih gospodarskih razmer za varčevanje (za 5 odstotnih točk).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. nov. 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 15. nov. 2019

V septembru 2019 je z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odpotovalo ali na to letališče pripotovalo okoli 171.900 potnikov, kar je 10 % manj kot v septembru 2018. To je tudi posledica odpovedi določenih letov, ki jih je upravljala Adira Airways. Tudi trendi v gospodarskem prometu so bili šibki. V Luki Koper je bilo v septembru 2019 pretovorjenih malo manj kot 2 mio. ton blaga, kar je za 7 % manj kot septembra 2018. Od cestnih motornih vozil, ki so bila v Sloveniji registrirana v septembru 2019, jih je bilo prvič v Sloveniji registriranih okoli 10.300, kar je za pol odstotka manj kot septembra 2018. Prvič registriranih osebnih avtomobilov je bilo skoraj 7.900, kar je bilo za skoraj 1 % več kot septembra 2018. Od tega je bilo skoraj 5.300 novih (ostali so bili uvoženi), kar je za 5 % več kot septembra 2018.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. oktobra do 8. novembra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. oktobra do 8. novembra 2019

Septembrski izvoz blaga je bil medletno višji za 15,2 %, uvoz pa za 13,6 %, kar lahko pripišemo tako pozitivnemu koledarskemu učinku (medletna rast je bila avgusta zato precej nizka: +4,9 %), učinku višanja trgovinske dejavnosti z zdravili ter večjemu izvozu drugega blaga. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je rast izvoza blaga okrepila na 9,6 % (do avgusta še 8,9 %), uvoza pa za 11,8 % (do avgusta še 11,3 %). Če pogledamo le trende v septembru, lahko ugotovimo, da je k visoki rasti blagovne menjave največ prispevala visoka rast blagovne menjave s Švico. Pomembneje so k rasti prispevale še višje vrednosti izvoza v Srbijo in Rusijo ter uvoza iz Turčije in Kitajske. V prvih osmih mesecih je Švica prispevala k polovici prirasta k skupni blagovni menjavi, Hrvaška 9 %, Rusija 5,8 %, Italija 4,8 % ter Grčija 4,4 %. Po produktnih skupinah so k skupaj 10,3-odstotni rasti blagovne menjave najbolj prispevali farmacevtski izdelki (55 %), katerim je sledila nafta (13 %), električna energija (4,3 %) ter plin (2,3 %). To so pretežno proizvodi, ki pri nas niso proizvedeni (del izvoženih zdravil sicer je; družba Krka je namreč v prvem polletju povečala prodajo na tujih trgih za 30 mio EUR, kar je sicer daleč manj od dodatnih 2 mrd EUR večjega izvoza farmacevtskih proizvodov v tem obdobju) ali pa je delež dodane vrednosti v izvozu izrazito nizek (električna energija, nafta in plin) in je predvsem vezan na logističen prenos blaga preko slovenskih meja. Tako kar tri četrtine izvoza oz. menjave ne predstavlja ekonomsko pomembnega dela, kar pomeni, da se nominalna rast izvoza blaga upočasnjuje na okoli 2,2 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. oktobra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. oktobra 2019

Banka Slovenije je na tiskovni konferenci 9. oktobra napovedala zaostritev ukrepov na področju potrošniških kreditov, katerih letna rast presega 10 % vsa zadnja 3 leta. Ti naj bi stopili v veljavo že z 1. 11. ter naj bi postali zavezujoči, vendar naj bi omogočali tudi določena odstopanja. Najdaljša ročnost potrošniških posojil naj bi bila po novem 7 let (15 % posojil bi lahko dosegalo ročnost tudi do 10 let), hkrati pa naj bi kreditojemalcem po poplačilu mesečnega stroška kredita ostalo več sredstev, kot je to veljalo prej. Kreditojemalcem mora tako po poplačilu mesečnega obroka posojila ostati še 76 % bruto minimalne plače, v koliko pa ima vzdrževane člane, se ta znesek še poviša. Pri tem seveda novim pravilom »ne gre na roke« niti dejstvo, da se minimalna plača z 1. 1. 2020 dviguje za 6,1 % na 941 EUR. Po ocenah Združenja Bank Slovenije bi s to spremembo velik del prebivalstva postal kreditno nesposoben. Dodatno težavo pri tem predstavlja, da tem pravilom niso zavezani leasingi ali tuji finančni posredniki. Tudi sivi trg posojil bi zaradi te spremembe utegnil dobiti večji zagon, kar pa del prebivalstva izpostavlja tveganjem.

Uspešno obvladovanje visoke rasti poslovanja

Uspešno obvladovanje visoke rasti poslovanja

Uspešne družbe so lahko tako tarče tekmecev kot strateških kupcev

Vse regije z rastjo dodane vrednosti

Vse regije z rastjo dodane vrednosti

V šestih statističnih regijah je rast dodane vrednosti presegla povprečno rast v Sloveniji, predvsem v pomurski in primorsko-notranjski regiji.

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.