Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je v oktobru 2025 po desezoniranih podatkih porasla za 0,8 % v primerjavi s predhodnim mesecem. Rast je izvirala iz večje proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+2,4 %), kar deloma pojasni večjo oktobrsko porabo energentov, in v rudarstvu (za desetino). V predelovalni dejavnosti je bila prisotna stagnacija proizvodnje (isti nivo kot v septembru). To je sicer v skladu s ponovnim padcem ocene izkoriščenosti proizvodnih kapacitet v zadnjem četrtletju 2025 ter poslabšano oceno konkurenčnega položaja na trgih zunaj EU, ki je najnižja po zadnjem četrtletju 2009. Na letni ravni (glede na oktober 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v oktobru nižja za 1,7 %, v prvih 10-ih mesecih leta 2025 pa za odstotek. Vir: Statistični urad RS

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v novembru šele drugič v zadnjih 10-ih mesecih zmerno porasle, in sicer tokrat za 0,7 % glede na oktober. Ta rast je skoraj v celoti izvirala iz nekoliko šibkejšega evra napram ameriškemu dolarju, ki je izgubil pol odstotka. Za 1,3 % v evrih so porasle cene drugih neenergetskih surovin, predvsem zaradi rasti nekaterih kmetijskih surovin (za odstotek in pol), umetnih gnojil (+1,3 %) ter kovin (za odstotek). Prav tako so porasle cene plemenitih kovin (za odstotek in pol). Cene energentov so po predhodnih 4-ih zaporednih mesečnih padcih tokrat minimalno porasle (+0,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v novembru znižala za odstotek, in je v povprečju dosegala 55 EUR. To je bila najnižja cena po aprilu 2021. Nižje cene pripisujemo rasti proizvodnje v ključnih svetovnih proizvajalkah nafte. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle peti mesec zapored, in sicer za 3,7 % in so bile najnižje v zadnjih 19-ih mesecih. K temu so prispevale večje dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), katerih cene so upadle ob manjšem povpraševanju s Kitajske in drastičnemu povečanju izvoznih kapacitet ZDA. To prispeva tudi k postopni konvergenci cen zemeljskega plina v ZDA in v Evropi, saj je bilo razmerje med povprečno ceno slednjega v Evropi (2,7-krat višja) in ZDA najmanjše po aprilu 2021. Vir: Svetovna banka

Gospodarska klima se je novembra v Sloveniji na mesečni ravni peti mesec zapored izboljšala, in sicer je porasla za 0,2 o. t. ter s tem dosegla najvišjo raven po decembru 2022. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno (+3,3 o. t.), kjer je bilo najvišje v zadnji polovici leta, predvsem zaradi višje ocene trenutne prodaje (+8 o. t.) in pričakovane prodaje (+3 o. t.). Zelo verjetno je k temu prispevala tudi uvedba zimskega regresa. Prav tako je poraslo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.), ki je bilo najvišje po juliju 2023, kar je posledica pospešitve rasti naročil (+2 o. t.) in povečanih pričakovanj glede zaposlovanja (+3,3 o. t.). To je v skladu z odbojem obsega opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih in nestanovanjskih stavbah v 3. četrtletju. Rast je bila prisotna tudi pri zaupanju potrošnikov (+0,7 o. t.) in v manjši meri še v predelovalni dejavnosti (+0,3 o. t.), medtem ko je rahlo upadlo zaupanje v storitveni dejavnosti (-0,3 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju septembrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile oktobra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast septembrske bruto plače dosegla 7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih treh mesecih, vendar je to posledica enega delovnega dne več v letošnjem septembru glede na lanskega. Na 3-mesečnem drsečem povprečju (3. četrtletje) je povprečna bruto plača dosegla najnižjo medletno rast po februarju 2025 (6,2 %). Rast povprečne neto plače je v 3. četrtletju (4,9 %) v povprečju za 1,3 o. t. zaostala za rastjo povprečne bruto plače, kar je v največji meri posledica uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Realna rast neto plače se je v 3. četrtletju umirila na 2 %, kar je bilo posledica relativno visoke rasti cen v tem obdobju (2,9 %). V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za šestino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 11. mesec zapored nižja (5,8-odstotna). Dodatna pospešitev rasti bruto plač v javnem sektorju je pričakovana pri oktobrskih plačah, ki bodo izplačane v novembru, in sicer zaradi uveljavitve naslednjega v vrsti plačnih dvigov za javne uslužbence. Vir: Statistični urad RS

Realni BDP je v 3. četrtletju v Sloveniji, po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel, in sicer za 0,8 %. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil višji za 1,7 %. Visok odboj na medletni ravni zaradi lanskoletne nizke osnove ni bil presenečenje. V prvih treh četrtletjih je povprečna letna stopnja rasti BDP dosegla skromnih 0,7 %, s čimer ni bila dosežena niti polovica dosežene povprečne rasti BDP na ravni držav EU-27 (1,6 %) ali območja evra (1,5 %). Po proizvodni metodi merjenja BDP (prek dodane vrednosti po dejavnostih) ugotavljamo, da je v 3. četrtletju precej porasla dodana vrednost v gradbeništvu (+14,2 %), kar je v skladu z odbojem obsega gradbenih del na nestanovanjskih stavbah, inženirskih objektih in specializiranih gradbenih del. Sledi pospešena rast dodane vrednosti v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (+4,2 %) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (+3,3 %). Po padcu v prvih dveh četrtletjih je skromno porasla ustvarjena dodana vrednost v predelovalni dejavnosti, kar je v skladu z manjšim porastom izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Vir: Statistični urad RS

V 3. četrtletju 2025 je realni BDP v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,2 %, kar predstavlja pospešitev rasti. Rast se je na letni ravnizaradi učinka osnove upočasnila (+1,3 %), vendar je ostala nespremenjena glede na enako obdobje leta 2024. Po 0,2-odstotnem četrtletnem padcu nemškega BDP v 2. četrtletju, je ta v 3. četrtletju ostal nespremenjen, k čemer je ob siceršnjem padcu izvoza blaga, tudi na račun uvedenih višjih carin na uvoz evropskega blaga v ZDA, pripomogla rast bruto investicij v stroje in opremo podjetij. Podobno je BDP stagniral tudi v Italiji. K četrtletni pospešitvi rasti BDP na ravni območja evra (in EU-27) je sicer prispevala zlasti višja rast v Franciji (za pol odstotka), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih, kar je posledica porasta bruto investicij in izvoza, na sta vplivala višja proizvodnja v letalskem sektorju in v rafinerijah. Prav tako se je nadaljevala hitra rast BDP v Španiji (+0,6 %), kjer je padec izvoza blaga ublažila višja rast zasebne potrošnje in bruto investicij, vključno z rastjo zalog podjetij. Vir: Eurostat

Oktobrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na krepitev rasti aktivnosti (52,2), pri čemer pa je ta bila najvišja v zadnjih 17-ih mesecih. K temu je prispevalo izboljšanje razpoloženja v storitvah (52,6; 14-mesečni vrh) in nadaljnja zmerna rast tekoče industrijske proizvodnje (51). K okrepljenemu razpoloženju je prispevala najvišja rast novih naročil po aprilu 2023, k čemer je prispeval zlasti storitveni sektor. Minimalen padec je bil prisoten zgolj pri izvoznih naročil, kjer pa je bil slednji eden izmed najmanjših v obdobju krčenja po marcu 2022. H krepitvi aktivnosti v območju evra je ključno prispevala krepitev aktivnosti v Nemčiji (53,8), kjer je vrednost in s tem rast dosegla 29-mesečni vrh, predvsem zaradi odboja v storitvenem sektorju (54,5). Osmi mesec zapored se je nadaljevala tudi nekoliko upočasnjena rast tekoče proizvodnje (52,3). Porast politične negotovosti v Franciji sovpada s šibkimi vladnimi koalicijami in nezmožnostjo sprejetja proračuna za leto 2026, ki je srž političnih sporov zlasti zaradi potrebnih ukrepov za zagotovitev javno-finančne vzdržnosti. Zato je pričakovano močno upadlo razpoloženje v zasebnem sektorju v Franciji (46,8), ki se je nahajalo na 8-mesečnem dnu. Ugodna pospešitev rasti aktivnosti v območju evra ob doseganju rasti prodajnih cen v storitvah v bližini dolgoročnega povprečja povečuje verjetnost za ohranitev nespremenjenih obrestnih mer na oktobrskem zasedanju ECB. Vir: HCOB

Neto pričakovanja (razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori) za leto 2026 nakazujejo krčenje poslovnih aktivnosti. Po podatkih septembrske ankete Analitike GZS, izvedene v okviru »Evropske ankete ekonomskega okolja 2026«, anketirana podjetja ponovno pesimistično ocenjujejo ključne poslovne parametre – prodajo na domačem in tujem trgu, splošne pogoje poslovanja ter investicije – zlasti v predelovalnih dejavnostih. Merjeno po velikosti so nekoliko bolj optimistične velike in srednje družbe, kjer naj bi se v letu 2026 povečala prodaja in zaposlenost. Pričakovanja glede rasti so nekoliko bolj optimistična v storitvenem sektorju, čeprav ostajajo prisotne razlike med posameznimi dejavnostmi.

Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih osmih mesecih 2025 v krepkem presežku (2 mrd EUR), k čemer je prispevala precejšnja pozitivna revizija podatkov za prvih 7 mesecev leta 2025 (presežek v višini 1,7 mrd EUR; pretekla ocena: +0,6 mrd EUR). Zlasti se je spremenila ocena stanja bilance blagovne menjave za prvih 7 mesecev 2025 (presežek v višini 300 mio EUR; pretekla ocena: 500 mio EUR primanjkljaja). Ta podatek je eden od ključnih inputov v procesu izračunavanja BDP. Presežek tekočega računa je tako po reviziji ostal podoben kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,1 mrd EUR). V prvih 8-ih mesecih je presežek v blagovni menjavi (310 mio EUR) upadel za 50 mio EUR, k čemer je prispeval manjši padec izvoza blaga (-50 mio EUR), medtem ko je ostal uvoz blaga medletno nespremenjen. Izvoz blaga (-6,2 %) je podobno kot uvoz blaga (-6,4 %) avgusta medletno upadel, in sicer najbolj v zadnjih 14-ih oz. 17-ih mesecih. Presežek v storitveni menjavi je minimalno upadel (-20 mio EUR), zaradi hitrejše rasti uvoza (+6,4 %; +360 mio EUR) od rasti izvoza storitev (+4,2 %; +440 mio EUR). Povečanje primanjkljaja pri sekundarnih dohodkih (z 220 mio EUR na 520 mio EUR) je bila posledica zmanjšanja prejetih EU sredstev in sočasne rasti vplačil sredstev v evropski proračun. Pri primarnih dohodkih se je primanjkljaj zmanjšal, in sicer s 500 na 210 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala (+180 mio EUR), večjega presežka pri dohodkih od dela (+70 mio EUR) in povečanja presežka pri ostalih primarnih dohodkih (+40 mio EUR; davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine).