Vrednosti evropskega sektorskega PMI v decembru so pokazale, da je bila dinamika nadpovprečna v 9-ih izmed 20-ih sektorjev (minimalno povečanje glede na november). Najvišja rast aktivnosti je bila prisotna v turizmu, nepremičninskem in IKT sektorju (programska oprema), medtem ko so bili padci prisotni v vseh industrijskih sektorjih, največji je v avtomobilski industriji. V zadnji se padec v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižuje, visok je še v proizvodnji tehnološke opreme in rudarstvu ter kovinah. V zadnji so najbolj izrazito upadla tudi nova naročila. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so ob koncu leta 2024 upadli zgolj v kovinski industriji in strojegradnji, medtem ko so najbolj porasli v turizmu, kjer je prisotno precejšnje pomanjkanje delovne sile.

Novembrska medletna dinamika gibanja prenočitev (+14,4 %) in prihodov turistov (za petino več) v Sloveniji nakazuje na ugodno jesensko turistično sezono. To pripisujemo petinski rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 30 % več prihodov, in nižji, 4,3-odstotni rasti prenočitev domačih gostov (+4,4 % pri prihodih). V 11-ih mesecih leta 2024 je bilo število prenočitev višje za 4,5 %, k čemer je prispevala 7-odstotna rast prenočitev tujih gostov, medtem ko je število prenočitev domačih gostov nekoliko upadlo (za odstotek in pol). Ti so v večji meri kot lani počitnikovali v tujini. Največja medletna rast števila prenočitev je bila novembra zabeležena pri gostih iz Hrvaške (26,7 tisoč; +70 %), Italije (+26,4 tisoč; za polovico več), Avstrije (+12,6 tisoč; za četrtino več) in Srbije (+8 tisoč; za tretjino več), medtem ko je bil padec prisoten pri gostih iz Severne Makedonije (-1,7 tisoč; za četrtino manj) in Turčije (-1,3 tisoč; -30 %). Vir: Statistični urad RS

Transportni trendi v slovenskem gospodarstvu ne kažejo tako slabe slike, kot bi sodili po pričakovani rasti realnega BDP za leto 2024 (ki bo verjetno blizu 1,5 %). V prvih desetih mesecih je obseg pristaniškega blagovnega prometa za 4,6 % presegal tistega iz enakega obdobja lanskega leta. Izrazita rast je bila prisotna pri drugem generalnem tovoru (za šestino več), tekočem razsutem tovoru (+5,2 %) in velikih kontejnerjih (+5 %).

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2023 neznatno porasli (0,1 %), in sicer za 153 mio EUR na 141 mrd EUR, po dveh predhodnih letih visoke povprečne rasti (22 %). Prodaja na zaposlenega je zaradi relativnega povečanja števila zaposlenih (+2,3 %) nekoliko upadla (-2,1 %), in sicer na 258 tisoč EUR. Kosmati donos od poslovanja (144,4 mrd EUR) se je v nasprotju z rastjo prodaje (+153 mio EUR) znižal, in sicer za 517 mio EUR. To je bilo predvsem posledica visokega znižanja drugih poslovnih prihodkov (-431 mio EUR). Vrednost prihodkov iz naslova subvencij je na drugi strani porasla za 250 mio EUR.

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je oktobra (+2 %) po septembrski 2,5-odstotni rasti ponovno porasla na mesečnem nivoju. Merjeno po namenskih skupinah je oktobra glede na predhodni mesec najbolj porasla proizvodnja proizvodov za široko rabo (+4 %; hrana, pijača, zdravila itn.). Drugi mesec zapored je za pol odstotka porasla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo, kjer je bila prisotna 3-odstotna rast proizvodnje energentov in 0,2-odstotna proizvodnja surovin. Proizvodnja proizvodov za investicije je porasla za skromnih 0,2 % (stroji in oprema). Proizvodnja izdelkov za vmesno porabo je bila oktobra za okoli 13 % nižja kot v 2021, presenetljivo šibka je tudi rast v proizvodih za investicije, kar odraža šibke investicije v evropski industriji.

Po petih zaporednih četrtletij zniževanje cen električne energije za poslovne odjemalce, so te v 3. četrtletju prvič porasle, in sicer za 3,6 % glede na 2. četrtletje, na 168 EUR/MWh (brez DDV). Na letni ravni so bile še vedno nižje za dobro petino. Pri zemeljskem plinu cene precej bolj nihajo in so bile v 3. četrtletju (50 EUR/MWh brez DDV) višje za 4,5 % glede na drugega, na letni ravni pa so bile nižje za 13 %. Aktualne cene na veleprodajnih trgih zemeljskega plina in električne energije v 4. četrtletju nakazujejo na še nekoliko višje cene.

V Sloveniji je povprečna gospodarska rast v zadnjih osmih letih (2016-2023) znašala 3,2 %. V letu 2024 pričakujemo 1,5-odstotno realno (4,3-odstotno nominalno) ter v letu 2025 2,5-odstotno rast. Na nižjo oceno rasti za tekoče leto vpliva skupek razlogov. Eden izmed njih je tudi povsem statistične narave, saj se je prva ocena o rasti BDP v letu 2023 zvišala za 0,5 odstotne točke, kar pomeni višjo osnovo za rast v letu 2024, pri čemer je bila naša spomladanska ocena pripravljena še na predpostavki nižje predhodne rasti. V celotnem obdobju 2024-2027 pričakujemo, da bo povprečna realna rast BDP znašala 2,2 %, nominalna rast pa okoli 5,1 %, kar je nekoliko manj kot v obdobju predhodnih osmih let (realno: 3,2 %; nominalno 6,4 %). Ključen dejavnik, ki naj bi prispeval k nekoliko višji nominalni oceni rasti, je visoka zaposlenost (čeprav je rast manjša kot v preteklosti), ki naj bi vplivala na povišano rast plač in inflacijo v 2024-2025. Ta bo predvsem posledica višjih cen storitev.