Izvoz blaga Slovenije je podobno kot uvoz zelo odvisen od dinamike pri kemičnih in farmacevtskih izdelkih, kar vpliva na visoko spremenljivost blagovne menjave predvsem z državami, izven EU. Kemične polproizvode pretežno uvažamo iz Azije, v Švico pa izvažamo farmacevtske izdelke. Iz tega razloga se osredotočamo predvsem na analizo blagovne menjave z državami EU. Ti podatki kažejo, da je bil izvoz na medletni ravni v januarju 2025 višji za slab odstotek. Ker učinek koledarja (različno število delovnih dni med leti) na te podatke pomembno vpliva, kot tudi pojavnost enkratnih poslov, spremljamo predvsem 3-mesečni kumulativni izvoz in ga primerjamo glede na isto obdobje pred enim letom (nov. 24-jan. 25 glede na nov. 23-jan. 24). Ta je bil višji za skromnih 38 mio EUR (+0,5 %) in se je od septembra 2024, ko je dosegel vrh (462 mio EUR višji oz. +6,5 %), zniževal. Tudi če izločimo izvoz naftnih derivatov, ki jih pri nas ne proizvajamo (ti so zniževali vrednost izvoza v tem obdobju), se je izvozna dinamika zniževala, in sicer od septembra 2024 (476 mio EUR višji izvoz) do 93 mio EUR v januarju 2025. Na dinamiko skromne rasti izvoza v zadnjih treh mesecih je vplivalo krčenje izvoza elektronskih in optičnih izdelkov (-44 mio EUR), motornih vozil in prikolic (-36 mio EUR), drugih strojev in naprav (-34 mio EUR) in kovinskih izdelkov (-29 mio EUR). Tudi v rudarstvu so izvozili za 23 mio EUR manj blaga. K rasti pa so najbolj prispevali višji izvoz električne energije (+95 mio EUR; +48 %), električnih naprav (+55 mio EUR), farmacevtskih surovin in preparatov (+37 mio EUR), živil (+36 mio EUR), kemikalij in kemičnih izdelkov (+22 mio EUR), kovin (+15 mio EUR) in kmetijskih proizvodov (+13 mio EUR). Trend krepitve rasti izvoza na trge EU je bilo v zadnjih mesecih zaznati le pri električni energiji, kar je bilo bolj povezano z rastjo cene kot z količino izvožene električne energije. Ta se je v tem obdobju okrepila namreč le za 1,7 %. Vir: Statistični urad RS, obdelava Analitika GZS

Januarska medletna dinamika gibanja prenočitev (+4,8 %) in prihodov turistov (za desetino več) v Sloveniji nakazuje na turistično ugoden začetek leta in nadaljevanje močnih turističnih tokov iz preteklega leta. To pripisujemo 8-odstotni rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 13,2 % več prihodov, medtem ko je pri domačih gostih prišlo do 0,7-odstotnega padca prenočitev, vendar 1,3-odstotne rasti števila prihodov. Največji porast števila prenočitev je bil na letni ravni zaznan pri gostih iz Hrvaške (+12 tisoč), Italije (+8,8 tisoč) in Srbije (+6,3 tisoč), medtem ko je prišlo do padca števila prenočitev pri gostih iz Združenega kraljestva (-1,4 tisoč) in Poljske (-1,2 tisoč). Gostje iz Hrvaške, Italije in Srbije so ustvarili več kot polovico vseh prenočitev tujih gostov v januarju in so prispevali 72 % k celotne rasti števila prenočitev. Vir: Statistični urad RS

V decembru je bilo v Sloveniji približno 938,4 tisoč delovno aktivnih oseb, kar glede na predhodni mesec predstavlja zmanjšanje za 10 tisoč oseb. Predhodna štiri leta je bilo neto zaposlovanje v decembru pozitivno, zato je bil tokratni padec veliko negativno presenečenje. K temu je v pomembni meri prispevalo upokojevanje starejših zaposlenih, ki so s tem izkoristili kratkoročno ugodnejše obdobje (do konca leta 2024) za upokojitev z vidika višine pokojninskih prejemkov, predvsem zaradi visoke redne uskladitve pokojnin v preteklem letu, ki je presegala rast neto plač. Deloma je k temu pripomogel tudi nekoliko večji delež pogodb za določen čas, ki so se iztekle, kar odraža previdnost zaposlovalcev, ki je najbolj izrazito v predelovalnih dejavnostih, ki so izpostavljeni konkurenci iz tujine. Dodatno je v prihodnjih mesecih pričakovati nekoliko manjši odliv v upokojitev iz teh razlogov, hkrati pa bo rast delovno aktivnih v prihodnjih mesecih še bolj odvisna od imigracij.

Realni BDP je v letu 2024 v Sloveniji glede na predhodno leto po prvi oceni porasel za 1,6 %, kar je bilo skladno z našimi okvirnimi pričakovanji ob jesenski oceni, vendar pol manj od naše spomladanske ocene (3,2 %). To je bilo posledica precej nižje rasti potrošnje gospodinjstev, ki je odraža dvig stopnje varčevanja, padca investicij in nekoliko skromnejše rasti izvoza. Revizije preteklih ocen o rasti BDP za 1. četrtletje (+2,4 %; pretekla ocena: +2,2 %), 2. četrtletje (+0,9 %; pretekla ocena: +0,7 %) in 3. četrtletje (+1,6 %; prva ocena: +1,4 %) razkrivajo ugoden popravek navzgor. Po podatkih z izločenim vplivom sezone in koledarja je realni BDP v zadnjem četrtletju 2024 glede na predhodno porasel za 0,6 %, kar predstavlja pospešitev rasti in najvišjo rast v zadnjem letu. Glede na razpoložljive podatke je bila slovenska gospodarska rast 11. najvišja v EU-27, pri čemer je za 0,4 odstotne točke presegala tisto na ravni EU-27. Bolj zanesljivi podatki o gospodarski rasti v preteklem letu bodo na voljo v avgustu.

V 3. četrtletju 2024 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 2.700 glede na drugega, in sicer zaradi 3.000 več tujcev in 300 manj državljanov Slovenije. V tem času je bila večja umrljivost (5.200 oseb) od rodnosti (4.450 otrok), ki jo je nevtraliziral pozitiven selitveni prirast (+3.500). Iz tujine se je v Slovenijo neto priselilo (priseljeni minus odseljeni) več slovenskih (+860) in tujih državljanov (+2.600). Neto število priseljenih državljanov Slovenije je bilo pozitivno prvič po 3. četrtletju 2020 ter je tako nadomestilo neto izseljevanje v predhodnih dveh četrtletjih. Med 2,13 milijona prebivalcev Slovenije je bila desetina tujcev (212 tisoč). Tujci, ki so delovno aktivni, so predstavljali šestino delovne sile. V obdobju zadnjih 12 mesecev (do septembra 2024) je bil prebivalstven porast pozitiven (+11 tisoč), vendar skromnejši kot leto pred tem (+17 tisoč), kar je bilo predvsem manj izrazitih potreb po delovni sili v gradbeništvu in predelovalnih dejavnosti. Zato pričakujemo umirjanje selitvenega prirasta v 2025, ki bo po osnovnem scenariju ostal pozitiven. Vir: Statistični urad RS

Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) na upravnih enotah je bilo v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2024 po številu glede na enako obdobje lanskega leta večje za četrtino in za 5,2 %, če stavbe merimo po površini, kar predstavlja nadaljevanje rasti po 3. četrtletju. Rast je bila najvišja na segmentu nestanovanjskih stavb, kjer je prišlo do 30-odstotne rasti števila izdanih gradbenih dovoljenj in 28-odstotnega porasta, merjeno po površini. Pri stanovanjski gradnji je število izdanih gradbenih dovoljenj poraslo, medtem ko je za desetino upadla kumulativna površina izdanih gradbenih dovoljenj, zlasti pri večstanovanjskih stavbah (za šestino), kar pomeni večje število sicer manjših stanovanjskih enot. Vir: Statistični urad RS

Tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji je bil v prvih enajstih mesecih leta 2024 v presežku (3,3 mrd EUR), kar predstavlja pomembno izboljšanje glede na enako obdobje v letu 2023 (2,8 mrd EUR). K povečanju presežka na tekočem računu je ponovno izraziteje vplival za 210 mio EUR višji presežek v blagovni menjavi, ki je v prvih 11-ih mesecih dosegel 0,7 mrd EUR. Na to so imele pozitiven vpliv razlike med izvoznimi in uvoznimi cenami kot tudi skromne investicije v 2024. Nekoliko je k rasti presežka prispevala tudi storitvena menjava, ki je beležila presežek v višini 3,4 mrd EUR, kar predstavlja skromno medletno rast v višini 65 mio EUR (za dva odstotka več). Primanjkljaj pri primarnih dohodkih je upadel s 500 na 370 mio EUR, primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih pa z 540 na 500 mio EUR.

Vrednosti evropskega sektorskega PMI v decembru so pokazale, da je bila dinamika nadpovprečna v 9-ih izmed 20-ih sektorjev (minimalno povečanje glede na november). Najvišja rast aktivnosti je bila prisotna v turizmu, nepremičninskem in IKT sektorju (programska oprema), medtem ko so bili padci prisotni v vseh industrijskih sektorjih, največji je v avtomobilski industriji. V zadnji se padec v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižuje, visok je še v proizvodnji tehnološke opreme in rudarstvu ter kovinah. V zadnji so najbolj izrazito upadla tudi nova naročila. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so ob koncu leta 2024 upadli zgolj v kovinski industriji in strojegradnji, medtem ko so najbolj porasli v turizmu, kjer je prisotno precejšnje pomanjkanje delovne sile.

Novembrska medletna dinamika gibanja prenočitev (+14,4 %) in prihodov turistov (za petino več) v Sloveniji nakazuje na ugodno jesensko turistično sezono. To pripisujemo petinski rasti prenočitev tujih gostov, ki so ustvarili za 30 % več prihodov, in nižji, 4,3-odstotni rasti prenočitev domačih gostov (+4,4 % pri prihodih). V 11-ih mesecih leta 2024 je bilo število prenočitev višje za 4,5 %, k čemer je prispevala 7-odstotna rast prenočitev tujih gostov, medtem ko je število prenočitev domačih gostov nekoliko upadlo (za odstotek in pol). Ti so v večji meri kot lani počitnikovali v tujini. Največja medletna rast števila prenočitev je bila novembra zabeležena pri gostih iz Hrvaške (26,7 tisoč; +70 %), Italije (+26,4 tisoč; za polovico več), Avstrije (+12,6 tisoč; za četrtino več) in Srbije (+8 tisoč; za tretjino več), medtem ko je bil padec prisoten pri gostih iz Severne Makedonije (-1,7 tisoč; za četrtino manj) in Turčije (-1,3 tisoč; -30 %). Vir: Statistični urad RS

Transportni trendi v slovenskem gospodarstvu ne kažejo tako slabe slike, kot bi sodili po pričakovani rasti realnega BDP za leto 2024 (ki bo verjetno blizu 1,5 %). V prvih desetih mesecih je obseg pristaniškega blagovnega prometa za 4,6 % presegal tistega iz enakega obdobja lanskega leta. Izrazita rast je bila prisotna pri drugem generalnem tovoru (za šestino več), tekočem razsutem tovoru (+5,2 %) in velikih kontejnerjih (+5 %).