Za leto 2020 so napovedi obetale zaposlitve v gospodarskih panogah in na področju IT, a je njihova veljava na račun pojava pandemije vprašljiva.

Od vlaganj v posodobitve proizvodnje do vlaganj v tehnologijo za energetsko učinkovitost in varstvo okolja.

Ob trenutnem stanju panoge in razmerah v državi gradbeniki pričakujejo več podpore s strani države, a ostajajo optimistični.

Od razglasitve epidemije v Sloveniji so spletni trgovci zasuti z naročili.

Koronakriza vpliva tudi na ponudnike prevoznih storitev, a se zaplete trudijo reševati na inovativne in čim bolj ugodne načine.

Kakšen bo vpliv epidemije koronavirusa na njihovo letošnjo proizvodnjo, v slovenskih podjetjih še ne morejo oceniti, čeprav se znajo hitro prilagoditi novim razmeram.

Epidemija covid-19 bo v prvi polovici leta 2020 evropskemu gospodarstvu povzročila upad BDP predvsem zaradi izrazitejših padcev v številnih večjih nacionalnih gospodarstvih. Zaradi nejasnosti glede obsega in trajanja epidemije inštitucije v tem trenutku pripravljajo več scenarijev napovedi BDP.

Gospodarske napovedi so v tem trenutku podvržene precejšnji negotovosti. Večina jih temelji na domnevi, da se bo pandemija ter s tem povezani ukrepi umirila v 2 do 3 mesecih ter da bo gospodarskemu upadu v 2. četrtletju sledila rast v drugi polovici leta.

Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo.

Tako neprijetno kot v zadnjih 14 dneh, so se makroekonomisti nazadnje počutili v letih 2008/2009, ko je svetovna finančna kriza nepričakovano pustila velike posledice na realno gospodarstvo. Slab občutek v tokratni krizi izvira iz dejstva, da je težko z veliko verjetnostjo napovedati gibanje BDP. Ključna razloga za tako širok razpon napovedi, ki jih konjunkturni instituti navajajo, je (1) dolžina pandemije Covid-19 v konkretni državi ter tudi v ključnih trgovinskih partnerkah (vpliv na izvoz oz. na razpoložljivost uvoza repromateriala in surovin) ter (2) spremljajoči ukrepi države, ki so do določene mere precedenčni (omejitev javnega življenja, policijska ura, prekinitev športnih in kulturnih prireditev, omejevanje v trgovini).