V drugem četrtletju je bila gospodarska klima v Sloveniji najvišja po 1. četrtletju 2023, k čemur je prispevalo zaupanje med potrošniki (najvišje po zadnjem četrtletju 2021), v trgovini (najvišje po 3. četrtletju 2022), predelovalnih dejavnostih (najvišje po 1. četrtletju 2023) in storitvah (najvišje po 2. četrtletju 2023), medtem ko je bilo v gradbeništvu najnižje po zadnjem četrtletju 2020. Rast gospodarske klime podpira predvsem trend zniževanja rasti cen, kar krepi realno kupno moč. V juniju bo učinek osnove skoraj zagotovo vplival na to, da bo inflacija v Sloveniji na letni ravni upadla pod 2 %, kar bo dodatno prispevalo k rasti razpoloženja med potrošniki.

Podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so precej spremenljivi, saj visokim padcem v posameznem mesecu (marec glede na februar: -6,9 %) sledijo tudi visoke rasti (april glede na marec: +5,7 %), kljub desezoniranem pogledu na podatke. Trimesečno drseče povprečje kaže, da okrevanje proizvodnje poteka od zadnjega četrtletja lani. Rast so poganjale dejavnosti, združene v visoko tehnološki proizvodnji, kjer ima največji pomen proizvodnja farmacevtskih izdelkov, manjšega pa tudi elektronska industrija.

Povprečne cene električne energije za negospodinjske odjemalce v Sloveniji pred DDV so se v 1. četrtletju (169 EUR/MWh) znižale za petino glede na predhodno četrtletje, zemeljskega plina pa za šestino. Spremembe so bile bolj izrazite pri električni energiji, tudi zaradi večje pojavnosti letnih pogodb za nakup. Cene električne energije so bile najnižje po 2. četrtletju 2022, zemeljskega plina pa najnižje po zadnjem četrtletju 2021. Kar preseneča je predvsem to, da se v 1. četrtletju ta padec cen še ni odrazil v znatni rasti industrijske proizvodnje, ki pa bo verjetno večja v drugem in tretjem četrtletju, kar nakazuje okrevanje proizvodnih PMI v regiji.

Majski podatki o poslovni klimi v nemški predelovalni dejavnosti so bili najboljši v zadnjem letu, k čemer je prispeval bolj optimističen pogled na prihodnost kot tudi ocena aktualnih razmer. Glede na vrednost kazalnika (-6,2) pa visoke rasti ni pričakovati. Izboljšalo se je tudi poslovno razpoloženje v trgovini (še posebej v veleprodaji) ter v gradbeništvu, medtem ko se je optimizem v storitvah nekoliko ohladil. Verjetnost gospodarske rasti v Nemčiji je v skladu z ifo-vim semaforjem pri 85 %.