Kitajsko gospodarstvo je v 1. četrtletju 2026 zraslo za 5 %, kar pomeni pospešitev glede na konec lanskega leta. Ključni dejavnik rasti je bilo močno izvozno povpraševanje, ki je spodbudilo industrijsko proizvodnjo (+6 %) ter dobičke podjetij. Posebej je izstopala rast proizvodnje tehnološko naprednih izdelkov, kot so 3D tiskalniki, baterije in roboti. Blagovna menjava se je povečala za 10 %, pri čemer je izvoz zrasel za 12 %, uvoz pa še hitreje (+20 %). Pomemben delež trgovine odpade na države Svilene ceste. Domača potrošnja ostaja šibkejša, saj je rast maloprodaje dosegla le 2,4 %, medtem ko storitve rastejo hitreje. Investicije so se rahlo okrepile, zlasti v infrastrukturi in industriji, medtem ko nepremičninski sektor še naprej upada.

V predelovalni dejavnosti je v februarju prišlo do prve rasti proizvodnje na letni ravni (+1,9 %) po juliju 2025, vendar je bila v prvih dveh mesecih leta ta še vedno nižja za 1,2 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, je bila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, elektronski in optični izdelki) v prvih dveh mesecih 2026 glede na enako obdobje v predhodnem letu nižja za 8,7 %, kar je predvsem posledica visoke osnove (rast proizvodnje zdravil v začetku leta lani). Ta je po silovitem januarskem padcu (za petino) februarja vendarle okrevala (+4,9 %). Proizvodnja srednje visoko tehnoloških proizvodov (kemični izdelki, električne naprave, motorna vozila, ipd.) je upadla za 0,8 %. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov je ostala medletno nespremenjena (izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin, ipd.). Zmerna rast se od začetka leta 2025 nadaljuje pri proizvodnji nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (+2 %). Pogled na dinamiko proizvodnje po oddelkih razkriva, da je bila v prvih dveh mesecih leta 2026 glede na enako obdobje v predhodnem letu visoka rast prisotna v proizvodnji oblačil (za tretjino). Sledi rast proizvodnje v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za četrtino), proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov, tiskarstvu (oboje za desetino), drugih strojih in napravah ter živilih (oboje +7,5 %). O največjem padcu so poročali v papirni industriji (za petino), proizvodnji drugih vozil in plovil (za šestino) ter v kemični industriji (za desetino). Vir: Statistični urad RS

Publikacija "Napoved cen svetovnih surovin" je vaš strateški smerokaz, ki prinaša natančne napovedi povprečnih cen v posameznem četrtletju za več kot 20 ključnih globalnih surovin, zajetih v okviru uglednih globalnih virov FocusEconomics in Consensus Economics. V publikaciji Analitike niso napovedi dnevnih promptnih cen na borzi temveč za povprečne vrednosti v posameznem četrtletju. Dokument na enem mestu združuje preverjene trende za sektorje energetike (nafta, plin, premog), kovin (jeklo, nikelj, baker, aluminij, uran), plemenitih kovin (zlato, srebro) ter kmetijskih surovin (pšenica, kava, kakav, soja).

Cene surovin in energentov za evrske kupce so marca močno porasle (+29,3 %), kar je največja mesečna rast doslej, predvsem zaradi skoka cen energentov (+45 %). Cene surove nafte brent so dosegle večletni vrh, rast pa je povezana z zaostrenimi razmerami na Bližnjem vzhodu, motnjami v transportu skozi Hormuško ožino ter poškodovano infrastrukturo. Cene zemeljskega plina v Evropi so prav tako močno narasle, medtem ko so v ZDA zaradi večje samooskrbe upadle. Neenergetske surovine so se podražile zmerneje, a še vedno opazno. Med kmetijskimi surovinami so se zvišale cene rastlinskih olj, pšenice in sladkorja, medtem ko je kakav cenejši. Med kovinami je izstopala rast cen aluminija in železove rude. Povečali so se tudi cenovni pritiski v industriji ter zamude v dobavnih verigah. Negotovost na fizičnem trgu surovin ostaja visoka zaradi geopolitičnih tveganj in omejene ponudbe energentov. Vira: Svetovna banka, S&P Global