Izpod peresa glavnega ekonomista: 32. teden leta 2024

SPLET: Izpod peresa glavnega ekonomista: 32. teden leta 2024

32. teden 2024


Storitvene dejavnosti na vrhu pri rasti, proizvodne na dnu

 

Evropski sektorski PMI je za mesec julij pokazal, da je bila rast prisotna v 7-ih izmed 20-ih sektorjev, najmanj po januarju 2024. Najvišja rast je bila drugi mesec zapored prisotna v bančništvu, ki mu sledita sektorja programske opreme in druge finance. Največji padec je bil medtem prisoten v avtomobilski industriji, kjer je bil najizrazitejši po februarju 2024. V 9-ih od 20-ih dejavnostih je zaposlenost naraščala, najizraziteje v medijskem sektorju. Najbolj je upadla v avtomobilski in kovinski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah in turizmu, medtem ko so se najbolj znižali v avtomobilski industriji. Rast prodajnih cen se je ob zadostnem povpraševanju že peti mesec zapored najbolj izrazila v financah.

Vir: S&P Global

 

SLOVENIJA: Visoke podražitve najemov

V prvi polovici leta padec rodnosti, vendar tudi umrljivosti
V prvi polovici leta je v Sloveniji umrlo 2,7 tisoč ljudi več kot se jih je rodilo, kar predstavlja poslabšanje glede na enako obdobje lanskega leta (-2,5 tisoč ljudi), predvsem zaradi relativno večjega padca rojstev (-4 %) v primerjavi z znižanjem števila umrlih (-1,2 %). V tem času se je rodilo 8 tisoč otrok (330 manj kot v enakem obdobju lanskega leta) in umrlo 10,7 tisoč oseb (130 manj), kar je najmanj v zadnjih 5-ih letih. To nakazuje na nadaljevanje in postopno zaostrovanje negativnih demografskih trendov. Negativni naravni prirast se je sicer maja po pričakovanjih sezonsko znižal in bil najnižji v zadnjih 10-ih mesecih. Vir: Statistični urad RS

EVROPA: V 2. četrtletju padec cen proizvedene energije in ponovna rast cen vmesnih proizvodov ob podražitvah kovin

Padec cen električne energije znižuje cene v industriji

Cene industrijskih proizvodov na domačem trgu v EU-27 so se v 2. četrtletju (-1,4 %) znižale glede na predhodno četrtletje, ko so prav tako upadle (-2,2 %). Četrtletni padec cen v celoti pripisujemo nižjih cenam proizvedene energije (-5,5 %), ki pa so sicer v juniju (+1,6 %) na mesečni ravni prvič v zadnjih 8-ih mesecih ponovno porasle. Junijsko rast pripisujemo porastu veleprodajnih cen električne energije, ki so na četrtletni ravni kljub temu bile še vedno nižje, kot posledica stabilizacije energetskih trgov ob vzpostavljenih alternativnih dobavnih poteh za dobavo zemeljskega plina in porastu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Prvič v zadnjih 5-ih četrtletjih so ponovno porasle cene vmesnih proizvodov (za pol odstotka), kar pripisujemo podražitvam kovinskih surovin, katerih cene so porasle najbolj po 1. četrtletju 2022, in cene kmetijskih surovin, ki so porasle najbolj v zadnjih dveh letih. Cene strojev in naprav so porasle za 0,4 %. Cene trajnih potrošniških proizvodov so ohranile 0,2-odstotno rast iz 1. četrtletja, medtem ko se je rast cen netrajnih potrošniških dobrin (+0,7 %) pospešila in je bila najvišja v zadnjem letu. Cene v industriji, brez energentov so na četrtletni ravni porasle za pol odstotka, najbolj po 1. četrtletju 2023, kar pripisujemo podražitvam neenergetskih surovin, zlasti kovin in kmetijskih surovin. Vir: Eurostat

Evropski gradbeni sektor kljub prvim korakom ECB ostaja v krču

Gradbeni PMI v območju evra je v juliju (41,4) še dodatno nekoliko upadel glede na junij (41,8) in je bil najnižje v zadnjega pol leta. Padec je bil še posebej izrazit v stanovanjski gradnji, kjer je prišlo do najnižje vrednostu po aprilu 2020, in v poslovni gradnji z najnižjo vrednostjo v zadnjega pol leta. Padec gradbene aktivnosti v Italiji (s 46 na 45) je bil največji v zadnjih dveh letih, kar pripisujemo izteku radodarnih subvencij za obnove stavb, in v Franciji (s 41 na 39,7) od začetka leta 2024, medtem ko je bil podobno nizek tudi v Nemčiji (40; junij: 39,7), kjer je bil najnižji v zadnjih 11-ih mesecih. Nizka raven povpraševanja v gradbenem sektorju vpliva na manjše nakupe vhodnih materialov gradbenih podjetij, pri čemer slednji upadajo že 26 mesecev zapored, kar se odraža skozi krajše dobavne roke dobaviteljev gradbenega materiala. V Nemčiji so bili ti zgodovinsko drugi najkrajši, kar pozitivno prispeva k zniževanju stroškovnih pritiskov pri vhodnih cenah. Kljub junijskemu pričetku cikla zniževanja obrestnih mer s strani ECB, te še vedno ostajajo v izrazito restriktivnem območju, se je nekoliko presenetljivo povečalo pesimizem glede poslovanja v prihodnje. Pesimizem in bil največji v zadnjem letu. Vir: S&P Global

SVET: Na začetku drugega polletja v proizvodnem sektorju padec razpoloženja zaradi pomanjkanja novih naročil

 

Storitveni sektor ohranja ugodno raven zaupanja

Svetovni sestavljeni PMI je v juliju nekoliko upadel (z 52,9 na 52,5) in bil najnižje po aprilu 2024. Julijsko gibanje je bilo v skladu z našo oceno. K nižji rasti aktivnosti je prispeval proizvodni sektor, ki je bil blizu stagnacije, predvsem zaradi padca naročil, medtem ko je aktivnost v storitvenem sektorju minimalno porasla (53,3). K rasti slednjih je sicer ključno prispeval finančni sektor, kjer je bila rast na 3,5-letnem vrhu. Nadaljevala se je nekoliko šibkejša rast novih naročil, ki so prihajala predvsem z domačega trga, medtem ko so izvozna naročila še naprej beležila manjši padec. Med raziskavo zajetimi gospodarstvi je bila najvišja rast aktivnosti v Indiji, Braziliji in ZDA, medtem ko je do padca aktivnosti prišlo v Nemčiji, Franciji in Avstraliji. Na ravni povprečja držav območja evra je bila prisotna stagnacija aktivnosti. Vir: S&P Global

V svetovnem finančnem sektorju ohranjajo visoko razpoloženje

Svetovni sektorski PMI za mesec julij je pokazal, da je bila rast prisotna v 16-ih izmed 21-ih sektorjev. Najvišja rast je bila četrti mesec zapored prisotna v drugih finančnih storitvah, katerega del so finančne storitve za potrošnika, specializirane finančne storitve in investicijske storitve, ter v bančništvu in zavarovalništvu, ki mu tesno sledi računalniško programiranje. Nova naročila so se najbolj zvišala v zdravstvenih storitvah, drugih finančnih storitvah in industrijskih storitvah, medtem ko so najizraziteje upadla v kovinski in papirni industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so naraščali v vseh sektorjih, najizraziteje v papirni industriji in najpočasneje v bančništvu. Rast prodajnih cen se je nadaljevala najhitreje v zavarovalništvu, medtem ko so te najbolj upadle v nepremičninski dejavnosti. Vir: S&P Global

Dogodki v tekočem tednu: slovenski BDP v 2. četrtletju

Semafor napovedi

 

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.       Pomanjkanje naročil v proizvodnji

2.       Zaposlovanje tujcev

3.       Obrestne mere (Euribor)

4.       Geopolitična tveganja (vzhod Evrope, bližnji Vzhod)

5.       Cene prekooceanskih prevozov

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti

Fotogalerija