Gospodarske družbe so ob 1,2-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih povečale čiste prihodke od prodaje za 2,5 % na 142 mrd EUR, kosmati donos od poslovanja na 145,3 mrd EUR in dodano vrednost za 1,4 mrd EUR na 36 mrd EUR; bruto marža se je zvišala za 0,3 odstotne točke na 24,8 %, nominalna produktivnost dela za 5,2 % na 67 tisoč EUR, realna pa za 1,7 %. Povprečna bruto plača je zrasla za 4,5 %, realna neto plača za 2,2 %, EBITDA pa za 400 mio EUR, pri čemer se je EBITDA marža zvišala na 9,6 %; investicije v osnovna sredstva so dosegle 8,5 mrd EUR oziroma 8,8 % več kot leto prej, neto finančni dolg glede na EBITDA je ostal na zgodovinsko nizki ravni 1,7, finančni izid se je izboljšal za 825 mio EUR na 1,1 mrd EUR, neto čisti dobiček pa je z 7,3 mrd EUR in 5,0-odstotno neto maržo dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost.

Proizvodnja v predelovalni dejavnosti je bila v državah EU-27 v juliju 2026 (podatki z izločenim vplivom koledarja) glede na enako obdobje predhodnega leta primerljivo velika. V obdobju med majem in julijem 2026 je proizvodnja glede na enako obdobje predhodnega leta upadla za pol odstotka. K temu je prispeval padec proizvodnje v farmaciji (za desetino), kar je bilo posledica visoke rasti izvoza v ZDA v lanskem letu. Prav tako je bila nižja proizvodnja usnja (-6,3 %), motornih vozil (-5,3 %), oblačil (-5 %) in pohištva (-3,7 %). Ugodna rast je bila prisotna v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+12 %), zlasti v proizvodnji računalnikov in perifernih naprav (za tretjino) in proizvodnji optičnih inštrumentov (za petino). Prav tako je porasla proizvodnja električne opreme (+4,2 %). Pregled proizvodnih gibanj po državah EU razkriva, da je bil v omenjenem obdobju največji padec proizvodnje zabeležen v Romuniji (-6,3 %) in Bolgariji (-3,4 %). Rast je bila visoka na Danskem (+7,3 %), Nizozemskem (+7 %) in Latviji (+6,8 %). Vir: Eurostat

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih sedmih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno višja za 0,7 %. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 7-mesečju porasla za 2,5 %, od tega v juliju medletno za 4,5 %. V obdobju med majem in julijem 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 4 %, kar predstavlja najugodnejše proizvodne trende po zadnjem četrtletju 2022. V omenjenem obdobju je upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (za odstotek). K temu je prispeval padec proizvodnje energentov (-8,3 %, nižja proizvodnja električne energije), medtem ko je proizvodnja surovin (vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, kovine ipd.) porasla za odstotek. Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za 2,5 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (+4,6 %; živila, zdravila itn.). Padec je bil medtem prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-3,6 %; pohištvo, gospodinjske naprave ipd.). Visoka, desetinska rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, motorna vozila ipd.). Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, elektronski in optični izdelki) in srednje visoko tehnoloških proizvodov (električne naprave, motorna vozila ipd.) je bila v istem obdobju višja za 6,2 %. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin ipd.) je porasla za 3 % in proizvodnja nizko tehnoloških izdelkov za odstotek. Vir: Statistični urad RS

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v avgustu na mesečni ravni porasle za 5 %, kar je največ v zadnjih štirih mesecih. K ponovni pospešitvi cenovne dinamike so prispevale višje cene energetskih surovin (+7,2 %), medtem ko so podobno porasle tudi cene plemenitih kovin. Rast cen kovinskih surovin je dosegla 2,5 %. Rast cen neenergetskih surovin se je upočasnila na 0,8 %, k čemer je prispevala stagnacija cen kmetijskih surovin. Padec cen je bil četrti mesec zapored prisoten pri umetnih gnojilih (-3,4 %). Močnejši evro napram ameriškemu dolarju (za odstotek in pol) je nekoliko ublažil rast cen za evrske kupce. Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v avgustu zvišala prvič v zadnjih štirih mesecih, in sicer za 7,3 %. Cene zemeljskega plina v Evropi so avgusta porasle za šestino in bile najvišje po januarju 2023. Medletna rast cen se je avgusta ustavila pri 90 %. K temu je prispevala nizka zapolnjenost skladiščnih kapacitet, ki so bile najnižje v več kot desetletju in pol. Odsotnost dobav LNG zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva, zlasti Katarja, in povečan apetit azijskih kupcev so dodatno prispevale k povišanim veleprodajnim cenam. Slednje so bile za polovico višje v primerjavi s cenami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Japonskem in 6,6-krat višje kot cene zemeljskega plina v ZDA. Vir: Svetovna banka