Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila januarju 2026 v Sloveniji, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno nižja za 3 %. K padcu industrijske proizvodnje je prispevala manjša proizvodnja v rudarstvu (za šestino manj), oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-6,8 %) in v predelovalni dejavnosti (-2,4 %). V zadnjih je v obdobju med novembrom 2025 in januarjem 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, proizvodnja upadla za 2,7 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, je bila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, elektronski in optični izdelki) v obdobju med novembrom 2025 in januarjem 2026 glede na enako obdobje v predhodnem letu nižja za desetino. Januarski petinski padec pri slednjih je bil celo največji v zadnjih 29-ih mesecih in predstavlja negativno presenečenje. Proizvodnja srednje visoko tehnoloških proizvodov (kemični izdelki, električne naprave, motorna vozila, ipd.) je upadla za 4,2 %. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov je prvič v zadnjih 13-ih trimesečjih skromno porasla (za odstotek več; izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin, ipd.). Zmerna rast se od začetka leta 2025 nadaljuje pri proizvodnji nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (+2 %). Med državami EU-27 je bila Slovenije v januarju med 5-imi državami z največjim padcem proizvodnje (-3 %). Spodbudna rast proizvodnje je bila med drugim prisotna na Češkem (+2,8 %), v Franciji (+2,3 %) in Avstriji (+2 %), medtem ko je v Nemčiji po rasti v zadnjem četrtletju 2025, januarja ponovno prišlo do padca proizvodnje (za odstotek in pol). Vira: Statistični urad RS, Eurostat

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v februarju glede na januar zmerno upadle (za odstotek in pol). Polovica padca cen je izvirala iz močnejšega evra napram ameriškemu dolarju (+0,7 %), ki je bil najmočnejši po juniju 2021. Manjši padec cen je bil prisoten pri cenah fosilnih energentov (-1,2 %) in cenah neenergetskih surovin (-2 %). K padcu cen zadnjih so prispevale nižje cene kmetijskih surovin (-2 %), zlasti za pripravo pijač (za šestino), ki so bile medletno že za polovico nižje. Prvič v zadnjih 8-ih mesecih so nekoliko upadle cene kovin (-2,4 %). Padec cen kmetijskih surovin so ublažila dražja umetna gnojil (+5,8 %), zlasti dušikova gnojila (+12,8 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v februarju drugi mesec zapored zvišala (+5,7 %) in je dosegla 7-mesečni vrh. Povprečna februarska cena je znašala 60 EUR za sodček. K rasti cen nafte so prispevale špekulacije glede ameriškega in izraelskega vojaškega posredovanja v Iranu, ki so se zadnji dan februarja izkazale za pravilne. Razvoj konflikta na Bližnjem vzhodu je dokaj nepredvidljiv in lahko srednjeročno vpliva na višje cene nafte in cen zemeljskega plina zgolj ob uničenju pomembnega dela infrastrukture naftne industrije zalivskih držav in Irana. Prav tako neznanka ostaja sposobnost ZDA za hitro preprečitev iranskega onemogočanja varnega prehoda ladij skozi Hormuško ožino, ki je odvisna od hitrosti uničenja raketnih kapacitet Irana in obvladovanja geografsko razgibanega površja ožine. Vir: Svetovna banka

Publikacija "Napoved cen svetovnih surovin" je vaš strateški smerokaz, ki prinaša natančne kvartalne napovedi nominalnih cen za več kot 20 ključnih globalnih surovin za obdobje od začetka leta 2026 do konca leta 2027.

Gospodarska klima se je februarja v Sloveniji na mesečni ravni poslabšala za 3 o. t. in je bila najnižja v zadnjih 7-ih mesecih. Nekolikšno poslabšanje razpoloženja je razvidno tudi na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (-0,6 o. t.). Po uradnih utežeh gospodarske klime, ki dajejo večjo utež predelovalnim dejavnostim in manjšo storitvenim, je bila še nekoliko nad 5-letnim povprečjem, po prilagojenih (po deležu dejavnosti v BDP, lasten izračun) pa je nekoliko zaostajala, in sicer za 1 odstotno točko. Na mesečni ravni je bilo to posledica padca zaupanja v gradbeništvu (-1,7 o. t.), k čemer so po naši oceni deloma prispevale tudi manj ugodne vremenske razmere. Prav tako je prišlo do padca zaupanja v trgovini na drobno (-1,3 o. t.), kar je posledica nižje pričakovane prodaje v prihodnjem trimesečju (-3 o. t.). Nižje zaupanje v predelovalnih dejavnostih (-1 o. t.) izhaja iz nižje ocene pričakovane proizvodnje v prihodnjem trimesečju (-1,5 o. t.), kar je posledica nadaljnjega pomanjkanja novih naročil, zlasti izvoznih. Z nekoliko nižjim zaupanjem so se soočali še v storitvenih dejavnostih (-0,7 o. t.). Zmerno je poraslo zgolj zaupanje med potrošniki (+0,7 o. t.). Vir: Statistični urad RS, obdelava Analitika GZS