Poslovanje družb je bilo kljub ponavljajočim valom omejitvenih ukrepov in izzivi z dobavami ter višjimi cenami vhodnih surovin presenetljivo dobro. Slovensko gospodarstvo je po pandemskem letu 2020 okrevalo v letu 2021 hitreje od območja evra. Močna rast zasebne potrošnje, okrepljen izvoz in obdobja uvedbe ter odprave omejitvenih dejavnikov pri poslovanju v določenih dejavnostih je pomembno vplivalo na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Pandemija covid-19 je imela še vedno negativne učinke na poslovanje določenih storitvenih dejavnosti v začetku leta 2021. Zaradi rasti vhodnih surovin se je dodana vrednost okrepila relativno manj od prodaje. Neto dobiček se je pomembno okrepil ob nižjih odpisih in prevrednotenjih v energetiki ter boljšem poslovanju v ostalih dejavnostih. Letna poročila o poslovanju za leto 2021 je na AJPES v roku predložilo 69.076 gospodarskih družb (pretežno število teh je bilo družb z omejeno odgovornostjo), kar je bilo za 1,4 % več kot v predhodnem letu. Celotni prihodki so v 2021 v družbah porasli za 23,4 % (oz. za 22,8 mrd EUR) ter so bili višji za eno šestino glede na leto 2019. Zaradi visoke rasti cen energentov (izraziteje v drugi polovici leta 2021) so se stroški blaga, materiala in storitev povečali za 25,8 %. oz. za 18,4 mrd EUR. Stroški materiala so se povečali za 24,1 %, stroški energije pa za 22,8 %. Stroški transportnih storitev so se zaradi dviga cen energentov ter količinsko večjega koriščenja, povečali za 24,1 %. Dodana vrednost v vrednosti 27,7 mrd EUR se je v 2021 okrepila za 15,3 %. Ob veliki rasti dodane vrednosti in razmeroma skromni rasti zaposlovanja se je produktivnost dela izrazito povečala. Dodana vrednost na zaposlenega se je okrepila za 12,5 % na 53 tisoč EUR. Število zaposlenih, merjeno po delovnih urah, se je povečalo za 2,5 % oz. za 13 tisoč oseb.

Razvita gospodarstva in še posebej države srednje in vzhodne Evrope bodo zaradi večje uvozne odvisnosti od energentov (pretežno fosilnih goriv) beležilo verjetno nizko rast. Veleprodajne cene nafte in zemeljskega plina bodo še naprej krojile gospodarske trende v državah uvoznicah energentov.

Države zahodnega Balkana naj bi v 2023 ušle recesiji. V državah zahodnega Balkana, kamor vštevamo območje bivše Jugoslavije, brez Slovenije in Hrvaške ter še Albanijo, naj bi se realna rast BDP v 2023 umirila s 3 % na 1,9 %, pri čemer naj bi po rasti izstopali Kosovo (+3,3 %) in Črna gora (+3,0 %).