Septembra se je medletni padec porabljene količine električne energije nekoliko ublažil, in sicer predvsem zaradi manjšega padca pri poslovnih subjektih (-7 % medletno), medtem ko se je padec v gospodinjstvih povečal (-9 %). Po dveh mesecih krepitve se je indeks gospodarske klime v Slovenije spet rahlo znižal.
V letu 2023 pričakujemo 1-odstotno realno rast BDP (9-odstotno nominalno, precej podobno kot v 2022), pri čemer je prav ocena o polletni rasti BDP v Sloveniji znana (+1,1 %), glavnina podatkov o poslovanju gospodarstva v 3. četrtletju in začetku 4. pa so šibki, še posebej tisti o industrijski proizvodnji, izvozu na trge EU, trgovini na drobno, storitvah, turizmu kot tudi kazalniki razpoloženja (gospodarska klima, sestavljeni PMI v območju evra). Na drugi strani je Fiskalni svet RS ocenil, da naj bi država za namene odpravljanja škode po poplavah v letu 2023 namenila 600 mio EUR (okoli 1 % BDP), kar znižuje verjetnost, da bi bila rast v 2023 nižja. Vseeno pa naj bi glavnina pozitivnih učinkov zaradi obnove prizadetih območij bila prisotna v 2024-2026. Glede na našo spomladansko oceno (april 2023) smo znižali oceno realne rasti BDP v letu 2023 za 0,5 o. t., jo ohranili za leto 2024 ter nekoliko prilagodili dinamiko v letih 2025 in 2026 (za 0,3 o. t. nižja rast v prvem in za 0,3 o. t. višja rast v drugem letu). V obdobju 2024-2026 pričakujemo povprečno letno 2,5-odstotno realno rast in okoli 5,8-odstotno nominalno, kar je realno nekoliko manj kot v obdobju predhodnih 7 let (3,2 % je znašala med 2016 in 2022), vendar nominalno podobno. Ključna dva razloga za zmernejšo oceno rasti sta naslednja: visoka zaposlenost (manjša verjetnost rasti kot smo ji bila priča v preteklosti) in nadpovprečna inflacija v 2024-2025, predvsem zaradi naše ocene o višjih cenah naftnih derivatov ter manj ugodnih stroškov zadolževanja, ki bodo predvsem vplivali na prehod od ekspanzivne fiskalen politike (2023-2024) v nekoliko bolj restriktivno (2025-2026).
Analitika GZS je na upravnem odboru GZS predstavila izhodišča za mini davčno reformo, ki jo vidi kot ustrezen ukrep na poti do doseganja ambicioznega cilja 100.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega do 2030 (BCG, september 2023). Izoblikovali smo sedem ključnih izhodišč, ki nudijo ustrezno razvojno spodbudo za poslovanje gospodarstva.
Gospodarske napovedi za zadnje četrtletje leta 2023 kažejo na upočasnitev rasti na globalni in evropski ravni, skupaj s povišano inflacijo.
Za izvršitev plačilnega prometa v tretje države je potrebno izpolnjevati ustrezna pravila in pogoje.
Potrditev predhodne visoke bonitetne ocene bonitetna agencije Fitch Ratings za Slovenijo (A, stabilni obeti) je bila pričakovana, vendar ni zagotovilo, da se zahtevana obrestna mera na novo izdane dolgoročne obveznice ne bo še povečevala zaradi splošne rasti vseh obrestnih mer. Avgustovski podatki o registriranih delovno aktivnih v Sloveniji kažejo, da je to zelo verjetno doseglo vrh ali je blizu tega, saj v industriji že prilagajajo obseg delovnih mest nižji proizvodnji. Cene industrijskih proizvodov v slovenskih tovarnah se pomembno ne znižujejo, ker višji stroški dela omejujejo padec, ki izvira iz nižjih cen surovin in energentov.
Po septembrski anketi Analitike GZS »Evropska anketa ekonomskega okolja v 2024« so anketirana podjetja, ob umirjanju gospodarske aktivnosti, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ključne poslovne parametre za leto 2024 ocenila precej pesimistično - vključno s prodajo, investicijami in splošnimi pogoji zaposlovanja. Ocene za poslovno leto so le nekoliko boljše kot tiste, ki so jih podjetja podale v septembru 2022, ko smo jih vprašali o pričakovanjih za leto 2023. Kljub temu pa se še vedno soočajo z visokimi cenami energentov, višjo inflacijo ter zvišanjem obrestnih mer s strani centralnih bank, kar se že odraža v ekonomskih kazalcih.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila avgusta v Sloveniji za 1,2 % nižja kot v juliju, ko je sicer na mesečni ravni po reviziji podatkov upadla za kar 8 %. Pred tem je bila znana predhodna ocena, da je bil julijski padec precej nižji, pri 2,5 %, kar zbuja visok dvom v kakovost statistike na področju industrijske proizvodnje. V prvih osmih mesecih je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje za skoraj 5 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-3,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 %) ter v rudarstvu (-24,6 %). Preventivna zaustavitev v NEK-u bo zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oktobru in morda še v naslednjih mesecih.
Objavljamo 100 največjih družb v IKT (storitvenem) v letu 2022.
Cene polproizvodov v evropski industriji so se v avgustu še zniževale, vendar podatki za mesec september nakazujejo na ponovno rast cen nekaterih pomembnih industrijskih surovin kot tudi naftnih derivatov. V danem trenutku je cena sodčka nafte za okoli 10 USD nižja kot pred tednom dni, vendar razglasitev vojnih razmer v Izraelu izrazito povečuje verjetnost ponovnega dviga cen do 100 USD ali morda še višje, predvsem zaradi izrazito visokega tveganja širšega vojaškega spopada v regiji in zapletenih nacionalnih zavezništev. Rast geopolitičnega tveganja tudi znižuje vrednost evru, kar dodatno bremeni evropske kupce surovin.