Realni BDP je v 3. četrtletju 2024 v Sloveniji glede na podatke z izločenim vplivom sezone in koledarja (omogočajo primerjavo glede na predhodno četrtletje) porasel za 0,3 %, kar je bilo popolnoma v skladu z našo oceno. To predstavlja pospešitev rasti po minimalni rasti v 2. četrtletju (+0,1%) in padcu v 1. četrtletju (-0,2 %). Negativno presenečenje je bil tokrat visok padec bruto investicij v osnovna sredstva (-3,9 %), ki upadajo že zadnja štiri četrtletja, pozitivno pa rast izvoza blaga (+3,2 %) in storitev (+3,3 %). Posledično je dodana vrednost v gradbeništvo spet močno upadla (-3,8 %), v predelovalnih dejavnostih pa se je povečala za 1,2 %.

Svetovni sestavljeni PMI je v oktobru zmerno porasel (z 51,9 na 52,3), kar je posledica nekoliko višje rasti novih naročil na domačem trgu in zmanjšanja padca novih izvoznih naročil. 21. mesec zapored se je nadaljevala rast v storitvah, ki se je na mesečni ravni minimalno pospešila. Med skupinami storitev je bila dinamika najvišja v finančnih storitvah, sledile so poslovne storitve z nižjo rastjo, z najnižjo pa storitve za potrošnike. Prav tako se je po septembrskem padcu stabiliziral indeks tekoče proizvodnje, kar pripisujemo manjšemu padcu novih naročil. Rast aktivnosti je bila najvišja v Indiji in Braziliji. Globalna poslovna pričakovanja za naslednje leto so se izboljšala, med večjimi gospodarstvi predvsem v ZDA in na Kitajskem.

Po prvi oceni je BDP v 3. četrtletju 2024 v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,4 %, kar predstavlja pospešitev rasti glede na 2. četrtletje (+0,2 %) in najvišjo četrtletno rast po 3. četrtletju 2022. Za 10 držav območja evra, za katere so prve ocene že dosegljive, je BDP na četrtletni ravni porasel v devetih državah in upadel zgolj v Latviji (-0,4 %), ki je zdrsnila v recesijo. Pospešitev rasti BDP v Franciji na 0,4 % pripisujemo pozitivnemu učinku olimpijskih iger na francoski storitveni sektor. V Nemčiji je medtem prišlo do 0,2-odstotne rasti BDP, ki je presegla pričakovanja večine analitikov, k čemer je pripomogla večja zasebna potrošnja gospodinjstev, kar pripisujemo zakasnelemu učinku višjih realnih razpoložljivih dohodkov, in višja državna potrošnja. Na drugi strani je v Nemčiji prišlo do negativne revizije gibanja BDP za 2. četrtletje (-0,3 %; prva ocena: minimalen padec), kar glede na šibko industrijsko proizvodnjo ni presenetljivo, zato lahko gibanja v nemškem gospodarstvu označimo kot stagnacijo. Med večjimi gospodarstvi izstopa visoka rast BDP Španije, ki je posledica krepitve turizma.