Neto pričakovanja (razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori) za leto 2026 nakazujejo krčenje poslovnih aktivnosti. Po podatkih septembrske ankete Analitike GZS, izvedene v okviru »Evropske ankete ekonomskega okolja 2026«, anketirana podjetja ponovno pesimistično ocenjujejo ključne poslovne parametre – prodajo na domačem in tujem trgu, splošne pogoje poslovanja ter investicije – zlasti v predelovalnih dejavnostih. Merjeno po velikosti so nekoliko bolj optimistične velike in srednje družbe, kjer naj bi se v letu 2026 povečala prodaja in zaposlenost. Pričakovanja glede rasti so nekoliko bolj optimistična v storitvenem sektorju, čeprav ostajajo prisotne razlike med posameznimi dejavnostmi.
Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih osmih mesecih 2025 v krepkem presežku (2 mrd EUR), k čemer je prispevala precejšnja pozitivna revizija podatkov za prvih 7 mesecev leta 2025 (presežek v višini 1,7 mrd EUR; pretekla ocena: +0,6 mrd EUR). Zlasti se je spremenila ocena stanja bilance blagovne menjave za prvih 7 mesecev 2025 (presežek v višini 300 mio EUR; pretekla ocena: 500 mio EUR primanjkljaja). Ta podatek je eden od ključnih inputov v procesu izračunavanja BDP. Presežek tekočega računa je tako po reviziji ostal podoben kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,1 mrd EUR). V prvih 8-ih mesecih je presežek v blagovni menjavi (310 mio EUR) upadel za 50 mio EUR, k čemer je prispeval manjši padec izvoza blaga (-50 mio EUR), medtem ko je ostal uvoz blaga medletno nespremenjen. Izvoz blaga (-6,2 %) je podobno kot uvoz blaga (-6,4 %) avgusta medletno upadel, in sicer najbolj v zadnjih 14-ih oz. 17-ih mesecih. Presežek v storitveni menjavi je minimalno upadel (-20 mio EUR), zaradi hitrejše rasti uvoza (+6,4 %; +360 mio EUR) od rasti izvoza storitev (+4,2 %; +440 mio EUR). Povečanje primanjkljaja pri sekundarnih dohodkih (z 220 mio EUR na 520 mio EUR) je bila posledica zmanjšanja prejetih EU sredstev in sočasne rasti vplačil sredstev v evropski proračun. Pri primarnih dohodkih se je primanjkljaj zmanjšal, in sicer s 500 na 210 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala (+180 mio EUR), večjega presežka pri dohodkih od dela (+70 mio EUR) in povečanja presežka pri ostalih primarnih dohodkih (+40 mio EUR; davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine).
V 2. četrtletju 2025 se je delež dobičkov družb v dodani vrednosti v območju evra znižal na 39 %, na najnižjo četrtletno vrednost po 2. četrtletju 2020. To odraža pospešeno realno rast stroškov dela, ki v marsikaterem gospodarskem sektorju presega realno rast produktivnosti dela, in še vedno povišane materialne stroške, zlasti energije. Rast dodane vrednosti družb je ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje (za odstotek). Nadaljevala se je nespremenjena rast stroškov dela (za odstotek). Delež investicij podjetij v osnovna sredstva v dodani vrednosti je upadel na 21,6 %, kar je nekoliko pod zgodovinskim povprečjem (22,7 %) in je posledica padca investicijske aktivnosti podjetij v 2. četrtletju (za odstotek in pol). To ob slabši izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in pomanjkanju naročil ni presenetljivo. Stopnja varčevanja gospodinjstev (15,4 %) je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 5-ih letih in pojasni zaostajanje rasti obsega prodaje v trgovini na drobno za rastjo realnih plač. Vir: Eurostat
Skupni obseg prodaje v tržnih storitvenih dejavnostih in trgovini je v Sloveniji v prvih 7-ih mesecih medletno porasel le za pol odstotka, kar je veliko razočaranja glede na visoko rast realnih dohodkov prebivalstva. K rasti obsega prodaje v trgovini (+2 %) je prispevala večja prodaja v trgovini z motornimi vozili (+5 %), kar sovpada z rastjo števila registracij novih motornih vozil, v trgovini na drobno (+1,8 %) in trgovini na debelo (+1,2 %). V zadnji je julija prišlo do padca obsega prodaje (-1,8 %), ki je bil največji v zadnjih 14-ih mesecih. V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do 0,3-odstotnega padca obsega prodaje. Ta je izviral iz desetinskega padca v poslovanju z nepremičninami, kar pripisujemo manjšemu številu prodanih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, 2,2-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zlasti v zaposlovalnih dejavnostih (za desetino manj) ter pisarniških in spremljajočih se poslovnih storitvenih dejavnostih (-12,2 %). Eno-odstoten padec obsega prodaje je bil prisoten v IKT dejavnosti, na oddelku dejavnosti s filmi, video in zvočnimi zapisi (za desetino) in v založništvu (-4,5 %). Obseg prodaje v gostinstvu je nekoliko presenetljivo ostal nespremenjen, pri čemer je nekoliko upadel v dejavnosti strežbe jedi in pijač (za pol odstotka), medtem ko je zmerno porasel v nastanitvenih dejavnostih (+0,8 %). Pol-odstotna rast obsega prodaje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je izvirala iz večjega obsega opravljenih pravnih in računovodskih storitev (+6,6 %). Razmeroma ugodna rast obsega prodaje je bila zaznana zgolj v prometu in skladiščenju (+2,2 %), kjer je po pričakovanjih izstopal večji obseg zračnega prometa (za tretjino) in kopenskega prometa (+4 %). Vir: Statistični urad RS
Gospodarskim družbam v Sloveniji so v letu 2024 upadli čisti prihodki od prodaje za 1,7 % oz. za 2,4 mrd EUR, na 138,7 mrd EUR, kar predstavlja drugi zaporedni letni padec. Prodaja na zaposlenega je nekoliko upadla, in sicer za 2,4 tisoč EUR oz. 0,9 % na 255,1 tisoč EUR, kar je glede na relativno višji padec prihodkov od prodaje ublažilo zmanjšanje števila zaposlenih (-0,8 %). Kosmati donos od poslovanja (141,7 mrd EUR) se je znižal za 2,6 mrd EUR, kar je bila posledica zmanjšanja čistih prihodkov od prodaje blaga in materiala (-3,6 mrd EUR) in drugih poslovnih prihodkov (-141,2 mio EUR). To je ublažila rast prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (+1 mrd EUR). Vrednost prihodkov iz naslova subvencij je upadla za 119,4 mio EUR. Na domačem trgu so čisti prihodki od prodaje upadli za 1,2 mrd EUR (-1,5 %) in na trgih EU za 1,7 mrd EUR (-3,8 %), medtem ko je prodaja porasla za 566,9 mio EUR na trgih zunaj EU (+3,9 %). Med dejavnostmi so bila gibanja prodaje sila različna. Najbolj, za 2,9 mrd EUR, je upadla prodaja v energetiki (D), kar je bilo pričakovano glede na nižje veleprodajne cene ključnih energentov v regiji. Prodaja je medtem porasla za 660,3 mio EUR v predelovalnih dejavnostih (C), za 369 mio EUR v IKT storitvah (J) in za 335 mio EUR v transportu (H). Relativna rast prodaje je bila sicer najvišja v rudarstvu (B), kjer je dosegla 18,1 %.