V Sloveniji je povprečna gospodarska rast v zadnjih osmih letih (2016-2023) znašala 3,2 %. V letu 2024 pričakujemo 1,5-odstotno realno (4,3-odstotno nominalno) ter v letu 2025 2,5-odstotno rast. Na nižjo oceno rasti za tekoče leto vpliva skupek razlogov. Eden izmed njih je tudi povsem statistične narave, saj se je prva ocena o rasti BDP v letu 2023 zvišala za 0,5 odstotne točke, kar pomeni višjo osnovo za rast v letu 2024, pri čemer je bila naša spomladanska ocena pripravljena še na predpostavki nižje predhodne rasti. V celotnem obdobju 2024-2027 pričakujemo, da bo povprečna realna rast BDP znašala 2,2 %, nominalna rast pa okoli 5,1 %, kar je nekoliko manj kot v obdobju predhodnih osmih let (realno: 3,2 %; nominalno 6,4 %). Ključen dejavnik, ki naj bi prispeval k nekoliko višji nominalni oceni rasti, je visoka zaposlenost (čeprav je rast manjša kot v preteklosti), ki naj bi vplivala na povišano rast plač in inflacijo v 2024-2025. Ta bo predvsem posledica višjih cen storitev.

V Sloveniji je v zadnjih petih letih (2019-2023) povprečna gospodarska rast znašala 2,3 %, v letu 2024 pa za Slovenijo pričakujemo 3,2-odstotno realno in 6-odstotno nominalno rast BDP. Zadnja je nekoliko nižja kot je znašala v povprečju v letih 2019-2023, predvsem zaradi umirjanja rasti cen, ki dviguje pričakovanja o realni rasti BDP zaradi pričakovanj o nižji rasti cen. V obdobju 2025-2027 se bo rast BDP po našem osrednjem scenariju umirila na okoli 2,4 %. Na nadaljnjo rast bodo pozitivno vplivali dejavniki kot so rast zasebne potrošnje, ob zmanjševanju inflacijskih pritiskov, zmerna rast investicij ter okrevanje tujega povpraševanja.

V letu 2023 pričakujemo 1-odstotno realno rast BDP (9-odstotno nominalno, precej podobno kot v 2022), pri čemer je prav ocena o polletni rasti BDP v Sloveniji znana (+1,1 %), glavnina podatkov o poslovanju gospodarstva v 3. četrtletju in začetku 4. pa so šibki, še posebej tisti o industrijski proizvodnji, izvozu na trge EU, trgovini na drobno, storitvah, turizmu kot tudi kazalniki razpoloženja (gospodarska klima, sestavljeni PMI v območju evra). Na drugi strani je Fiskalni svet RS ocenil, da naj bi država za namene odpravljanja škode po poplavah v letu 2023 namenila 600 mio EUR (okoli 1 % BDP), kar znižuje verjetnost, da bi bila rast v 2023 nižja. Vseeno pa naj bi glavnina pozitivnih učinkov zaradi obnove prizadetih območij bila prisotna v 2024-2026. Glede na našo spomladansko oceno (april 2023) smo znižali oceno realne rasti BDP v letu 2023 za 0,5 o. t., jo ohranili za leto 2024 ter nekoliko prilagodili dinamiko v letih 2025 in 2026 (za 0,3 o. t. nižja rast v prvem in za 0,3 o. t. višja rast v drugem letu). V obdobju 2024-2026 pričakujemo povprečno letno 2,5-odstotno realno rast in okoli 5,8-odstotno nominalno, kar je realno nekoliko manj kot v obdobju predhodnih 7 let (3,2 % je znašala med 2016 in 2022), vendar nominalno podobno. Ključna dva razloga za zmernejšo oceno rasti sta naslednja: visoka zaposlenost (manjša verjetnost rasti kot smo ji bila priča v preteklosti) in nadpovprečna inflacija v 2024-2025, predvsem zaradi naše ocene o višjih cenah naftnih derivatov ter manj ugodnih stroškov zadolževanja, ki bodo predvsem vplivali na prehod od ekspanzivne fiskalen politike (2023-2024) v nekoliko bolj restriktivno (2025-2026).

Visok padec cen premoga in zemeljskega plina ter nekaterih kmetijskih surovin je doprinesel k nekoliko nižji inflaciji (območje evra: 7 % v aprilu, Slovenija: 9,2 %), obenem pa visoka rast neto prejemkov, še posebej plač, ugodno vpliva na vnovično pozitivno realno rast dohodkov gospodinjstev. Za leto 2023 pričakujemo relativno nizko realno rast (1,5 %), ki je sicer višja od naše predhodne napovedi (1,1 %) in predvsem odraža nizko realno rast zasebne potrošnje in zmernejšo rast izvoza ter investicij ter podobno rast državne potrošnje kot v 2022.

V letu 2023 Analitika GZS po osrednjem, najbolj verjetnem scenariju, ki mu pripisujemo okoli 70-odstotno verjetnost, 1,1-odstotno realno rast BDP, kar bo posledica znatno upočasnjene rasti zasebne potrošnje (+1,5 %; +7 % v 2022) in izvoza (+2,5 %; +8 % v 2022), kar predvsem odraža vpliv visoke ravni cen na realno potrošnjo gospodinjstev doma in v tujini. Bruto investicije naj bi se še povečale in sicer z rastjo (4,0 %), ki je nad zgodovinskih povprečjem. To bo posledica še vedno visokega obsega stanovanjske gradnje in prispevka pomembnih infrastrukturnih projektov (izgradnja 2. tira, tretja razvojna os, obnova železnic) k rasti investicij. Tudi prispevek investicij v stroje in opremo bo še pozitiven, ker tako podjetja lažje povečujejo obseg poslovanja ob hkratnem strukturnem pomanjkanju zaposlenih.

Zasebna potrošnja in investicije ostajajo najpomembnejši gonili okrevanja gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Pri Analitiki GZS pričakujemo okoli 3,7-odstotno realno rast BDP v 2022 in 3,2-odstotno v 2023.

Investicije in zasebna potrošnja bosta v naslednjih dveh letih najpomembnejši gonili okrevanja gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Pri Analitiki GZS pričakujemo okoli 4,4-odstotno realno rast BDP v 2022 in 3,3 -odstotno v 2023 (po 6,3-odstotni v 2021).

Zasebna potrošna in investicije bosta ključna dejavnika pri okrevanju slovenskega gospodarstva v naslednjih letih, pri čemer bo v 2021 zelo pomemben tudi odboj pri izvozu.

Okrevanje v 2021 naj bi bilo v Sloveniji krepko, saj pričakujemo 5-odstotno gospodarsko rast. Pri tem smo upoštevali, da je bil padec ekonomske aktivnosti v Sloveniji največji v 2. četrtletju 2020 (13-odstotni padec BDP), medtem jo bo v 4. (2020) nekje pri 7 do 8 odstotkih. V začetku leta 2021 bodo negativne posledice epidemije blažili še ukrepi fiskalne politike (fiskalni paketi pomoči), denarne politike (ugodni pogoje financiranja) ter povečan priliv EU sredstev.

Izziv za poslovodstvo: Smo manjše gostinsko podjetje, ki je preteklo leto odprlo nove prostore, ki pa jih sedaj gosti zaradi zajezitvenih ukrepov ne morejo uporabljati. S spletno dostavo smo ublažili padec prodaje na -30 %, pri čemer je padec marže nekoliko višji, ker del končne cene namenimo dostavljavcem. Za namen izgradnje prostorov smo dobili ugodno posojilo, katerega del glavnice se izteče marca naslednje leto. Zaprosili smo že za odlog plačila davkov, ne pa še za odlog kreditnih obveznosti. Ali lahko računamo, da zanj zaprosimo v naslednjem letu? V osnovi ne želimo jemati državne pomoči, vendar nas skrbi razvoj prihodkov od prodaje v naslednjem letu.