Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih osmih mesecih 2026 v presežku (1,9 mrd EUR), vendar je bil na medletni ravni za 180 mio EUR nižji. To je posledica pojava primanjkljaja pri blagovni menjavi (-190 mio EUR), do katerega je prišlo zaradi porasta cen surove nafte ter posledično dražjem uvozu naftnih derivatov kot tudi ostalih energentov. Rast uvoza blaga (+9,3 %) je nekoliko prehitevala rast izvoza blaga (+8 %). Presežek v storitveni menjavi je medletno minimalno porasel (2,8 mrd EUR). Na uvozni strani storitev je bila prisotna 13-odstotna rast uvoza ostalih poslovnih storitev in desetinska rast uvoza transportnih storitev. Prav tako se je okrepilo zanimanje Slovencev za potovanja v tujino (7,3-odstotna rast potrošnje), kar je pretežno odraz dviga življenjskega standarda. Rast izvoza storitev je še naprej zaviral padec izvoza gradbenih storitev (-4,7 %), medtem ko se je nadaljevala zmerna rast izvoza potovanj (+3 %; potrošnja tujih turistov v Sloveniji, kar je porazno malo glede na 7,9-odstotno rast števila prenočitev tujih turistov v Sloveniji) in ostalih poslovnih storitev (za desetino; zlasti zavarovanj). Izvoz transportnih storitev je porasel za 7,7 % in IKT storitev za 2,3 %. Primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih je medletno porasel za 80 mio EUR in je dosegel 600 mio EUR. Primanjkljaj pri primarnih dohodkih se je znižal za 179 mio EUR in dosegel 135 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala. Vir: Banka Slovenije, Statistični urad RS

Pričakovanja za leto 2027 so se izrazito izboljšala pri prodaji in investicijah. Preobrat še ni popoln: splošni pogoji poslovanja ostajajo v negativnem območju, industrija pa tudi za leto 2027 pričakuje krčenje zaposlenosti. Anketa med 207 podjetji kaže izrazit premik iz pesimizma v zmerno rast. V primerjavi z lansko anketo so se najbolj izboljšala pričakovanja o investicijah, domači prodaji in prodaji na tujih trgih. Hkrati ostajajo pričakovanja glede splošnih pogojev poslovanja negativna, pri širjenju zaposlovanje pa bodo podjetja še naprej previdna.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih osmih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno višja za odstotek. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 8-mesečju medletno porasla za 2,7 %, od tega v avgustu za 5,3 %. To predstavlja najvišjo rast v zadnjih 5-ih mesecih in je pozitivno presenečenje, na katero je deloma nakazala ugodna avgustovska rast porabe električne energije. V obdobju med junijem in avgustom 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 3,6 %. Pogled na dinamiko proizvodnje po oddelkih proizvodnih dejavnosti (podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso na voljo) razkriva, da je bila med junijem in avgustom 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, visoka rast prisotna v proizvodnji oblačil (+28,8 %). Sledi rast proizvodnje drugih strojev in naprav (za šestino), proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov (+14,3 %), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (+13,5 %), proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov (+11,5 %) ter proizvodnje pijač in živil (oboje za desetino). S padcem proizvodnje so se soočile dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin (za četrtino), usnjarska industrija (-12,7 %) in tiskarstvo (za desetino). Vir: Statistični urad RS

Septembra so se cene surovin in energentov za evrske kupce mesečno zvišale skoraj za petino, kar predstavlja drugo najvišjo rast po marcu 2022, k čemur je z dvigom za četrtino najbolj prispeval skok cen fosilnih goriv, medtem ko so se neenergetske surovine okrepile za dva odstotka ob rasti kmetijskih surovin, oljnic in žit, zmerni rasti kovin in umetnih gnojil ter padcu cen plemenitih kovin ob šibkejšem evru. Povprečna cena sodčka nafte brent se je zvišala za dobro petino na 101,5 evra oziroma 75 odstotkov glede na lani, k čemur botrujejo varnostna tveganja in slabša prehodnost Hormuške ožine ter zmanjšan ruski izvoz, čeprav bo rast kratkoročno ublažila sprostitev strateških rezerv skupine G7. Hkrati so cene zemeljskega plina v Evropi mesečno porasle za petino (medletno za 133 odstotkov) zaradi nadpovprečno nizke, 69-odstotne zapolnjenosti skladišč. Med kmetijskimi surovinami so zaradi vpliva pojava El Niño izstopale rekordne cene ribje moke z 12,7-odstotno rastjo ter dražja soja, sladkor in piščančje meso ob pocenitvi čaja in kave, med kovinami pa so cene cinka dosegle najvišjo raven po maju 2022 ob rasti cen železove rude, bakra, aluminija in svinca ter padcu kositra in niklja. Vir: Svetovna banka.

Z vami delimo mesečni tabelarični prikaz najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije. Poročilo v prilogi ponuja vpogled v trenutno gospodarsko stanje in vključuje grafični prikaz trendov.