Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih štirih mesecih 2026 v Sloveniji medletno nižja za 0,3 %. K majhnemu padcu skupne industrijske proizvodnje sta prispevali predvsem manjša proizvodnja v rudarstvu (za petino) in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-14,8 %). V predelovalni dejavnosti je po padcu v prvih dveh mesecih, v marcu (+5,2 %) in aprilu (+5 %) prišlo do ponovne rasti proizvodnje na letni ravni. To je prispevalo k 1,7-odstotni rasti na ravni prvih 4 mesecev leta 2026. Merjeno po namenskih skupinah (razdelitev na proizvode za vmesno porabo, investicije in široko porabo) je v prvih štirih mesecih 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (-4,2 %), in sicer tako energentov (-14 %, sem spada pretežno električna energija) kot tudi surovin (za odstotek in pol; vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, električne komponente, ipd.). Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za skromnih 0,3 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (za pol odstotka; živila, zdravila, itn.). Padec je bil medtem še naprej prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-5,4 %; pohištvo, gospodinjske naprave, ipd.). Ugodna, 8-odstotna rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, popravila in montaža strojev, ipd.).

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v maju na mesečni ravni upadle prvič v zadnjih treh mesecih, in sicer za 5 %. K majskemu padcu cen je prispeval predvsem padec cen fosilnih energentov (-8,5 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v maju prvič v zadnjih petih mesecih nekoliko znižala, in sicer za desetino. Cene ostajajo za več kot polovico višje v primerjavi z obdobjem pred začetkom spopadov na Bližnjem vzhodu. Povprečna majska cena je znašala 92 EUR za sodček. Cene zemeljskega plina v Evropi so maja porasle za 5 % in bile medletno za tretjino višje. Slednje so bile primerljive s cenami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Japonskem in kar 5,5-krat višje kot cene zemeljskega plina v ZDA. Cene zemeljskega plina v ZDA so prvič v zadnjih 4 mesecih rahlo porasle (+6 %), k čemer je prispevalo visoko izvozno povpraševanje po LNG. Tretji mesec zapored je bila prisotna rahlo pospešena rast cen neenergetskih surovin (+2,8 %). Rast cen kovin je dosegla 4 % in cen kmetijskih surovin 2,8 %. Med kovinami in rudami je maja izstopala rast cen kositra (za desetino), niklja in bakra (oboje +5 %). Cene kositra so se nahajale na zgodovinskem vrhu, h kateremu je pripomogla visoka rast investicij v podatkovne centre, superračunalniške sisteme in optične vmesnike. Cene umetnih gnojil so prvič v zadnjih 5 mesecih nekoliko upadle (-4 %). Šibkejši evro napram ameriškemu dolarju je za pol odstotne točke znižal padec cen surovin za evrske kupce. Vir: Svetovna banka

Gospodarska klima je maja v Sloveniji na mesečni ravni po aprilskem padcu okrevala (+2,8 o. t.) na predhodno raven, videno v marcu. Na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,2 o. t.) se je razpoloženje minimalno izboljšalo. K majski stabilizaciji gospodarske klime je prispevalo višje zaupanje v trgovini na drobno (+3,7 o. t.) ter v storitvenih in predelovalnih dejavnostih (oboje +0,7 o. t.). Višje zaupanje v trgovini na drobno je izhajalo iz višje ocene rasti prodaje v zadnjih treh mesecih (+8,7 o. t.) in prodaje v prihodnjih treh mesecih (+1,7 o. t.). Ocena zadnje je porasla na enoletni vrh. V predelovalni dejavnosti še naprej izstopa pesimizem glede izvoznih naročil, ki se postopoma zmanjšuje, ob hkratni rasti pričakovanega zaposlovanja in rasti pričakovanih prodajnih cen. Pričakovanja o rasti zadnjih so na triletnem vrhu in nakazujejo na porast stroškovnih pritiskov v povezavi s stroški energije, surovin (zlasti kovin) in dela. To dodatno povečuje negotovost poslovnega položaja družb. Zaupanje v gradbeništvo je ostalo nespremenjeno na večmesečnem dnu, medtem ko je upadlo zaupanje med potrošniki (-2 o. t.). Vir: Statistični urad RS