Podatki o gibanju septembrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile oktobra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast septembrske bruto plače dosegla 7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih treh mesecih, vendar je to posledica enega delovnega dne več v letošnjem septembru glede na lanskega. Na 3-mesečnem drsečem povprečju (3. četrtletje) je povprečna bruto plača dosegla najnižjo medletno rast po februarju 2025 (6,2 %). Rast povprečne neto plače je v 3. četrtletju (4,9 %) v povprečju za 1,3 o. t. zaostala za rastjo povprečne bruto plače, kar je v največji meri posledica uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Realna rast neto plače se je v 3. četrtletju umirila na 2 %, kar je bilo posledica relativno visoke rasti cen v tem obdobju (2,9 %). V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za šestino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 11. mesec zapored nižja (5,8-odstotna). Dodatna pospešitev rasti bruto plač v javnem sektorju je pričakovana pri oktobrskih plačah, ki bodo izplačane v novembru, in sicer zaradi uveljavitve naslednjega v vrsti plačnih dvigov za javne uslužbence. Vir: Statistični urad RS

Realni BDP je v 3. četrtletju v Sloveniji, po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel, in sicer za 0,8 %. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil višji za 1,7 %. Visok odboj na medletni ravni zaradi lanskoletne nizke osnove ni bil presenečenje. V prvih treh četrtletjih je povprečna letna stopnja rasti BDP dosegla skromnih 0,7 %, s čimer ni bila dosežena niti polovica dosežene povprečne rasti BDP na ravni držav EU-27 (1,6 %) ali območja evra (1,5 %). Po proizvodni metodi merjenja BDP (prek dodane vrednosti po dejavnostih) ugotavljamo, da je v 3. četrtletju precej porasla dodana vrednost v gradbeništvu (+14,2 %), kar je v skladu z odbojem obsega gradbenih del na nestanovanjskih stavbah, inženirskih objektih in specializiranih gradbenih del. Sledi pospešena rast dodane vrednosti v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (+4,2 %) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (+3,3 %). Po padcu v prvih dveh četrtletjih je skromno porasla ustvarjena dodana vrednost v predelovalni dejavnosti, kar je v skladu z manjšim porastom izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Vir: Statistični urad RS

V 3. četrtletju 2025 je realni BDP v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,2 %, kar predstavlja pospešitev rasti. Rast se je na letni ravnizaradi učinka osnove upočasnila (+1,3 %), vendar je ostala nespremenjena glede na enako obdobje leta 2024. Po 0,2-odstotnem četrtletnem padcu nemškega BDP v 2. četrtletju, je ta v 3. četrtletju ostal nespremenjen, k čemer je ob siceršnjem padcu izvoza blaga, tudi na račun uvedenih višjih carin na uvoz evropskega blaga v ZDA, pripomogla rast bruto investicij v stroje in opremo podjetij. Podobno je BDP stagniral tudi v Italiji. K četrtletni pospešitvi rasti BDP na ravni območja evra (in EU-27) je sicer prispevala zlasti višja rast v Franciji (za pol odstotka), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih, kar je posledica porasta bruto investicij in izvoza, na sta vplivala višja proizvodnja v letalskem sektorju in v rafinerijah. Prav tako se je nadaljevala hitra rast BDP v Španiji (+0,6 %), kjer je padec izvoza blaga ublažila višja rast zasebne potrošnje in bruto investicij, vključno z rastjo zalog podjetij. Vir: Eurostat