Izpod peresa glavnega ekonomista: 47. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 47. teden leta 2024

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je v novembru na mesečni ravni minimalno upadlo, vendar je bilo najnižje v zadnjih 8-ih mesecih. K mesečnemu poslabšanju ocene zaupanja potrošnikov je vplivala manjša pripravljenost potrošnikov za nakupe v prihodnjih 12-ih mesecih (-4 o. t.) in minimalen padec ocene sedanjega finančnega stanja v gospodinjstvu. Zadnje je glede na rast realnih dohodkov (nominalna rast, prilagojena za inflacijo) presenetljivo. Dvignila se je ocena o ravni brezposelnosti v prihodnjih 12-ih mesecih (+3 o. t.), in sicer na najvišjo raven po januarju 2023. Na drugi strani se umirjajo pričakovanja o prihodnji rasti cen. V novembru je le še dobra četrtina slovenskih potrošnikov (-7 o. t. glede na predhodni mesec) pričakovala hitrejšo rast cen. 46 % jih je pričakovalo enako stopnjo rasti cen (+5 o. t.), šestino nižjo stopnjo rasti (+3 o. t.) in desetina potrošnikov nespremenjene cene (-1 o. t.).

Izpod peresa glavnega ekonomista: 46. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 46. teden leta 2024

Realni BDP je v 3. četrtletju 2024 v Sloveniji glede na podatke z izločenim vplivom sezone in koledarja (omogočajo primerjavo glede na predhodno četrtletje) porasel za 0,3 %, kar je bilo popolnoma v skladu z našo oceno. To predstavlja pospešitev rasti po minimalni rasti v 2. četrtletju (+0,1%) in padcu v 1. četrtletju (-0,2 %). Negativno presenečenje je bil tokrat visok padec bruto investicij v osnovna sredstva (-3,9 %), ki upadajo že zadnja štiri četrtletja, pozitivno pa rast izvoza blaga (+3,2 %) in storitev (+3,3 %). Posledično je dodana vrednost v gradbeništvo spet močno upadla (-3,8 %), v predelovalnih dejavnostih pa se je povečala za 1,2 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 45. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 45. teden leta 2024

Svetovni sestavljeni PMI je v oktobru zmerno porasel (z 51,9 na 52,3), kar je posledica nekoliko višje rasti novih naročil na domačem trgu in zmanjšanja padca novih izvoznih naročil. 21. mesec zapored se je nadaljevala rast v storitvah, ki se je na mesečni ravni minimalno pospešila. Med skupinami storitev je bila dinamika najvišja v finančnih storitvah, sledile so poslovne storitve z nižjo rastjo, z najnižjo pa storitve za potrošnike. Prav tako se je po septembrskem padcu stabiliziral indeks tekoče proizvodnje, kar pripisujemo manjšemu padcu novih naročil. Rast aktivnosti je bila najvišja v Indiji in Braziliji. Globalna poslovna pričakovanja za naslednje leto so se izboljšala, med večjimi gospodarstvi predvsem v ZDA in na Kitajskem.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 43. in 44. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 43. in 44. teden leta 2024

Po prvi oceni je BDP v 3. četrtletju 2024 v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,4 %, kar predstavlja pospešitev rasti glede na 2. četrtletje (+0,2 %) in najvišjo četrtletno rast po 3. četrtletju 2022. Za 10 držav območja evra, za katere so prve ocene že dosegljive, je BDP na četrtletni ravni porasel v devetih državah in upadel zgolj v Latviji (-0,4 %), ki je zdrsnila v recesijo. Pospešitev rasti BDP v Franciji na 0,4 % pripisujemo pozitivnemu učinku olimpijskih iger na francoski storitveni sektor. V Nemčiji je medtem prišlo do 0,2-odstotne rasti BDP, ki je presegla pričakovanja večine analitikov, k čemer je pripomogla večja zasebna potrošnja gospodinjstev, kar pripisujemo zakasnelemu učinku višjih realnih razpoložljivih dohodkov, in višja državna potrošnja. Na drugi strani je v Nemčiji prišlo do negativne revizije gibanja BDP za 2. četrtletje (-0,3 %; prva ocena: minimalen padec), kar glede na šibko industrijsko proizvodnjo ni presenetljivo, zato lahko gibanja v nemškem gospodarstvu označimo kot stagnacijo. Med večjimi gospodarstvi izstopa visoka rast BDP Španije, ki je posledica krepitve turizma.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 42. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 42. teden leta 2024

Cene ladijskih voznin se od sredine julija že 13. zaporedni teden znižujejo, pri čemer se je cena najema klasičnega (dolžina 40 čevljev) ladijskega kontejnerja med 10. in 17. oktobrom znižala za dodatne 4 % in dosegla 3.216 USD. To je najnižja raven cen po 9. maju 2024. Glede na dosežen zgodovinski vrh v septembru 2021 (10.377 USD) so cene za 70 % nižje, medletno (glede na oktober 2023) pa so še vedno višje za 136 %. Desetinski padec cen je bil na tedenski ravni prisoten med Šanghajem in Genovo (3.438 USD) in 6-odstoten med Šanghajem in Rotterdamom (4.941 USD). Na padec cen na ponudbeni strani vpliva postopno povečevanje števila razpoložljivih kontejnerskih ladij, naročenih še v času motenj v dobavnih verigah ob odpiranju svetovnih gospodarstev po pandemiji kot tudi predhodno visoka naročila distributerjev iz Evrope in ZDA zaradi bojazni pred zamudami ladij. Prav tako je na nadaljevanje padcev cen na relacijah do New Yorka vplivala nepričakovano kratka 3-dnevna stavka pristaniških delavcev na ameriški vzhodni obali. Drewry pričakuje, da se bodo padci cen ladijskih prevozov iz smeri Kitajske do Evrope in ZDA v prihodnjih tednih še nadaljevali.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 41. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 41. teden leta 2024

Avgustovske poplave lani, ko je padec industrijske proizvodnje v predelovalni dejavnosti v Sloveniji znašal na medletni ravni 14 %, so ustvarile nizko osnovo za rast v letošnjem avgustu. Ta je bila na letni ravni pričakovano visoka, pri 8 %. Ne glede na pričakovano visoko medletno rast, pa je industrijska proizvodnja v zadnjih štirih mesecih stagnirala. Proizvedenih motornih vozil, prikolic in polprikolic je bilo avgusta medletno za četrtino manj, v proizvodnji drugih vozil in plovil pa je bila proizvodnja za tretjino manjša. Zelo močno se je skrčila tudi proizvodnja pohištva (15 % nižja). V prvih osmih mesecih je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnosti vseeno nekoliko porasla (+0,6 %), vendar ni ubežala učinkom nižjega povpraševanja na izvoznih trgih EU-27, kjer je sicer v tem obdobju upadla za 3,5 %. Še v začetku leta smo sicer Sloveniji napovedovali 3,5-odstotno rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnosti.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 39. in 40. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 39. in 40. teden leta 2024

Evropski sektorski PMI (S&P Global) v mesecu septembru so pokazali, da je bila skromna rast prisotna v 11-ih izmed 20-ih sektorjev, pretežno storitvenih. Najvišja rast je bila prisotna v programski opremi in storitvah, zdravstvenih storitvah, medijih in finančnih storitvah, kjer so opazneje naraščala tudi nova naročila, medtem ko je bil največji padec prisoten v avtomobilski industriji. Po 14-ih mesecih je bila zmerna rast aktivnosti ponovno zaznana v proizvodnji tehnološke opreme. Zaposlenost se je okrepila predvsem v storitvenih dejavnostih, zlasti v programski opremi in storitvah, najbolj je upadla v avtomobilski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah, medtem ko so se znižali v avtomobilski in kovinski industriji. Znižanje prodajnih cen je bilo prisotno v papirni in kovinski industriji, proizvodnji gradbenega materiala in v transportnem sektorju.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 38. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 38. teden leta 2024

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je septembra na mesečni ravni precej upadlo (-4 o. t.) in je bilo najnižje v zadnjega pol leta. Septembrski padec je prispeval k prekinitvi izboljševanja potrošniškega zaupanja na četrtletni ravni in k zmernemu padcu v 3. četrtletju. K septembrskemu padcu razpoloženja je sicer prispeval zlasti bolj pesimističen pogled potrošnikov na prihodnje gospodarsko stanje, k čemer je pripomoglo po naši oceni poročanje o spremembah v nemški avtomobilski industriji in njen vpliv na soodvisne predelovalne dejavnosti v Sloveniji. Prav tako je k temu v določeni meri prispevala tudi nižja napoved gospodarske rasti za leto 2024. Minimalno se je izboljšala pripravljenost za večje nakupe potrošnikov in ocenjeno sedanje finančno stanje v gospodinjstvu.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 37. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 37. teden leta 2024

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila v prvih sedmih mesecih po podatkih z izločenim vplivom koledarja za 2,6 % nižja kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta, na kar nakazuje 1,3-odstotni padec porabljene električne energije med poslovnimi subjekti v tem obdobju. K padcu je prispevala za dobro petino nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter minimalen padec v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 12 %. Med oddelki predelovalnih dejavnosti je bila situacija raznolika. Padec je bil največji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (-13,5 %; steklo, cement, gradbeni materiali), proizvodnji tekstilij (-12,8 %) in proizvodnji pohištva (za desetino). Za 37,2 % je na drugi strani porasla proizvodnja oblačil in za slabo desetino proizvodnja drugih vozil in plovil. Proizvodnja kovin je porasla za 6,5 %, proizvodnja kovinskih izdelkov za 5,3 % in proizvodnja motornih vozil za 2 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 36. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 36. teden leta 2024

Četrtletni podatki o poslovanju podjetij v zasebnem sektorju v Sloveniji so pokazali, da je bruto marža (dodana vrednost v prodaji) v drugem četrtletju 2024 ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje pri 25 %, pri čemer ostaja stabilna zadnjih pet četrtletij in se giblje blizu dolgoročnega povprečja. Še posebej visoka je bila v zdravstvu in socialnem varstvu (60 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (55 %), gostinstvu (47 %) in drugih dejavnostih (44 %). V predelovalnih dejavnostih zadnje leto in pol ostaja na podobni ravni pri 29 %. Stopnja investiranja (investicije glede na prodajo) je drugo četrtletje zapored ostala pri 4 %. Stroški dela v dodani vrednosti so glede na predhodno četrtletje porasli z 59 % na 63 % in bili najvišji po zadnjem četrtletju 2020. Do slednjega je prišlo zaradi relativno večje upočasnitve rasti dodane vrednosti v primerjavi z upočasnjeno rastjo plač, kar negativno vpliva na stroškovno konkurenčnost podjetij.