Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 19. julija 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 13. do 19. julija 2019

Svetovna trgovinska organizacija (STO) je odločila, da Kitajska ni izvajala dumpinga na ameriškem trgu zaradi prodaje svojih solarnih panelov, vetrnic in jeklenih cilindrov. To naj bi Kitajski omogočilo tudi pravno podlago za uvedbo lastnih sankcij napram ZDA, v kolikor se te ovire ne umaknejo. Konec junija je sicer podoben spor z ZDA dobila tudi Indija. STO sicer v obrazložitvi navaja, da je bila ameriška utemeljitev šibka ter podprta s premalo dokazi. Carine na te izdelke so bile sicer uvedene leta 2012, še za časa Obamove administracije. ZDA blokirajo tudi proces imenovanja novih članov izvršnega razsodišča STO. Ta organ ima 7 članov, vendar potrebuje najmanj 3 člane za odločitev, od 11. decembra 2019 pa bi lahko imeli le še enega. Malo je verjetno, da bo Kitajska nadaljevala s tem sporom, saj je hitro dobila opozorilo, da ne kupuje dovolj hitro ameriških kmetijskih proizvodov ter bi lahko ponovno bila deležna uvedbe carin na 325 milijard dolarjev izvoženega blaga v ZDA.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS Od 6. do 12. julija 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS Od 6. do 12. julija 2019

Trgovinske napetosti med ZDA in EU se zopet nekoliko stopnjujejo, kar je bilo pričakovati po razglasitvi začasnega premirja s Kitajsko. Nobena skrivnost ni, da francoska pogajalska izhodišča ovirajo trgovinski dogovor na ravni EU, ki bi bil sprejemljiv za ameriško stran. Ameriški predsednik je jasno nakazal, da bo napadal subvencije Airbusu (ki mu v zadnjem obdobju gre precej bolje kot tekmecu Boeing), plinovod Severni tok 2 (povečana odvisnost od ruskih energentov), odločitve ECB (šibak evro proti dolarju pomeni večjo izvozno konkurenčnost evropskih družb na ameriškem trgu), odločitve Evropske agencija za varstvo konkurence ter francoske načrte za uvedbo digitalnega davka.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. junija do 6. julija 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. junija do 6. julija 2019

Podatek o stopnji investicij v podjetjih v območju evra v 1. četrtletju 2019 je pokazal, da so te predstavljale okoli četrtino ustvarjene dodane vrednosti, kar je najvišji delež po drugem četrtletju 2015. Na drugi strani se delež presežka v dodani vrednosti, ki pripada kapitalu (v obliki dobička, amortizacije in stroškov dolga) znižuje, ter je bilo najnižje po letu 2014 (39,8 %). To pomeni, da se je delež dodane vrednosti, ki pripada delu, povečal preko 60 %. To je razumljivo, saj se nizka brezposelnost ter pomanjkanje zaposlenih v nekaterih dejavnostih in poklicih odraža tudi v hitri rasti plač oziroma stroškov dela. Po podatkih Eurostata je delež presežka (dodane vrednosti), ki pripada kapitalu v Sloveniji najnižji med vsemi članicami (33 % dodane vrednosti, neprilagojeni podatki), kar odraža delovno bolj intenzivno gospodarstvo in manjši potencial za investiranje. Hkrati pa to potrjuje, da je dosežena dobičkonosnost za lastnike kapitala v Sloveniji nižja kot v tujini.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22.-28. jun. 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22.-28. jun. 2019

Napetosti med ZDA in EU so se zopet povečale, saj je ameriški predsednik v intervjuju za Fox televizijo okrcal šibak evro, ki spodbuja izvoz v ZDA, nemška vozila, ki uživajo nižje carine kot ameriška na evropskem trgu (kar pa ne velja za enoprostorce), plinovod Severni tok 2 ter napad na ameriške tehnološke gigante, ki so morali plačati kazni zaradi svojega delovanja na evropskem trgu. Do sedaj se je ameriški predsednik vedno umaknil, če so delniški trgi močno upadli. Zato je verjetno, da bo ciljal na usmerjene sankcije. Ena od možnosti bi bila uvedba carin na nemška luksuzna vozila ter proti državam, ki podpirajo Severni tok 2. Evropski svet je ponovno aktiviral rusko članstvo v tej organizaciji. Italija je ena od večjih članic, ki podpira tudi umik sankcij proti Rusiji, podobno razmišljajo tudi v Nemčiji. Na drugi strani Poljska in večina držav bivše Sovjetske zveze nasprotuje normalizaciji odnosov. S članstvom v Evropskem svetu lahko ruski državljani sicer vložijo pritožbe pred Evropskih sodiščem za človekove pravice, medtem ko večjih ugodnosti članstva ni.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16.-22. jun. 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16.-22. jun. 2019

V maju je bilo število gradbenih dovoljenj za stavbe (poslovne in stanovanjske) medletno (glede na maj 2018) nižje za 12 %, vendar naj bi bila njihova površina (precej bolj relevanten podatek) višja za skoraj šestino. Pri tem pa naj bi bila površina novih stanovanj nižja za 4,8 %, kar pomeni, da naj bi rast izhajala predvsem iz poslovne gradnje. Stanovanjska gradnja tako kljub rasti cen nepremičnin ostaja anemična, kar je predvsem povezano z dolgotrajnimi postopki pri umeščanju objektov v prostor ...

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 9. do 15. junija 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 9. do 15. junija 2019

Aprilska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ostala visoka (+6,4 % glede na isti mesec lani) in se je v prvih štirih mesecih povečala za 5,2 %. V oskrbi z energenti je bila rast nižja (+1,2 %), kar je predvsem odražalo padavinsko bolj suh začetek leta, medtem ko bodo majski podatki o proizvodnji iz hidroelektrarn najverjetneje nadpovprečni. Realni prihodki v predelovalnih dejavnostih so bili tako v štirih mesecih 2019 medletno višji za 4,2 %. Zelo visoko rast v zadnjih mesecih je bila zabeležena v dejavnostih visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (+8,9 %), medtem ko je bila najnižja v srednje visoko tehnološki proizvodnji, kjer je umeščen pretežni del avtomobilske verige (+3,1 %). Pri srednje nizko in nizko tehnološko zahtevni proizvodnji je bila rast med 5 in 6 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. junija 2019

Po šibki marčevski rasti izvoza blaga (+2,9 %), ki je bila posledica drugačne razporeditve delovnih dni v letih 2017 in 2018, je bila aprilska rast po pričakovanjih visoka. Izvoz blaga je bil medletno višji za 13 %, v prvih štirih mesecih za 10 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 18. do 25. maja 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 18. do 25. maja 2019

V Združenem kraljestvu o brexitu ni novih informacij, Mayevo pa naj bi najverjetneje zamenjal Boris Johnson. Težava uskladitve ločitvenega sporazuma bo tudi zanj ostala, saj se razmerja moči v parlamentu niso spremenila. EU in Švici se je aprila izteklo polletno obdobje, da bi poiskali novo pravno podlago za ureditev medsebojnih razmerij. Strani imata različne poglede na zaščito švicarskega trga dela (Švica spada v enotni trg) pred državljani EU-28, sprejemanje zakonodaje EU ter tudi državnih pomoči. Največja švicarska politična stranka SVP je sicer proti-evropska ter nasprotuje podpisu sporazuma, obe strani pa druga drugi grozita z izključitvijo iz lastnih finančnih trgov.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 11. do 18. maja 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 11. do 18. maja 2019

Huawei kot grožnja ZDA. ZDA so sprejele dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino. Odločitev o uvedbi carin na evropska (in japonska) vozila naj bi prestavile za pol leta, Huawei pa uvrstile na črno listo. Verjetnost uspešnega dogovora med ZDA in EU-28 je nizka predvsem zaradi nasprotovanja Francozov, Belgijcev in nekaterih drugih narodov pri odprtju evropskega trga ameriških kmetijskim izdelkom.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 11. do 18. maja 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 11. do 18. maja 2019

V prvem tednu maja sta v svetu odmevali predvsem novici o Trumpovih grožnjah kitajski pogajalski skupini, ki naj se ne bi držala dogovora na področju zaščite tehnologije, kot tudi dodatnih sankcijah na izvožene kovinske izdelke iz Irana. Glavni ekonomist Addiko Bank, Hrvoje Stojić, ki je sicer bil v lanskem letu odlikovan s priznanjem Focus Economics za najbolj natančno napoved (številne podobne nagrade je dobil tudi v predhodnih letih), je objavil osvežene gospodarske napovedi za regijo. Slovenija, Srbija in Črna Gora naj bi imele 3,5-odstotno rast, kar naj bi spodbujalo zasebno trošenje in investicije. Na Hrvaškem naj bi ta znašala 2,5 %, v BiH pa 3 %.

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.