Cene surovin in energentov za evrske kupce so v februarju glede na januar zmerno upadle (za odstotek in pol). Polovica padca cen je izvirala iz močnejšega evra napram ameriškemu dolarju (+0,7 %), ki je bil najmočnejši po juniju 2021. Manjši padec cen je bil prisoten pri cenah fosilnih energentov (-1,2 %) in cenah neenergetskih surovin (-2 %). K padcu cen zadnjih so prispevale nižje cene kmetijskih surovin (-2 %), zlasti za pripravo pijač (za šestino), ki so bile medletno že za polovico nižje. Prvič v zadnjih 8-ih mesecih so nekoliko upadle cene kovin (-2,4 %). Padec cen kmetijskih surovin so ublažila dražja umetna gnojil (+5,8 %), zlasti dušikova gnojila (+12,8 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v februarju drugi mesec zapored zvišala (+5,7 %) in je dosegla 7-mesečni vrh. Povprečna februarska cena je znašala 60 EUR za sodček. K rasti cen nafte so prispevale špekulacije glede ameriškega in izraelskega vojaškega posredovanja v Iranu, ki so se zadnji dan februarja izkazale za pravilne. Razvoj konflikta na Bližnjem vzhodu je dokaj nepredvidljiv in lahko srednjeročno vpliva na višje cene nafte in cen zemeljskega plina zgolj ob uničenju pomembnega dela infrastrukture naftne industrije zalivskih držav in Irana. Prav tako neznanka ostaja sposobnost ZDA za hitro preprečitev iranskega onemogočanja varnega prehoda ladij skozi Hormuško ožino, ki je odvisna od hitrosti uničenja raketnih kapacitet Irana in obvladovanja geografsko razgibanega površja ožine. Vir: Svetovna banka

Gospodarska klima se je februarja v Sloveniji na mesečni ravni poslabšala za 3 o. t. in je bila najnižja v zadnjih 7-ih mesecih. Nekolikšno poslabšanje razpoloženja je razvidno tudi na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (-0,6 o. t.). Po uradnih utežeh gospodarske klime, ki dajejo večjo utež predelovalnim dejavnostim in manjšo storitvenim, je bila še nekoliko nad 5-letnim povprečjem, po prilagojenih (po deležu dejavnosti v BDP, lasten izračun) pa je nekoliko zaostajala, in sicer za 1 odstotno točko. Na mesečni ravni je bilo to posledica padca zaupanja v gradbeništvu (-1,7 o. t.), k čemer so po naši oceni deloma prispevale tudi manj ugodne vremenske razmere. Prav tako je prišlo do padca zaupanja v trgovini na drobno (-1,3 o. t.), kar je posledica nižje pričakovane prodaje v prihodnjem trimesečju (-3 o. t.). Nižje zaupanje v predelovalnih dejavnostih (-1 o. t.) izhaja iz nižje ocene pričakovane proizvodnje v prihodnjem trimesečju (-1,5 o. t.), kar je posledica nadaljnjega pomanjkanja novih naročil, zlasti izvoznih. Z nekoliko nižjim zaupanjem so se soočali še v storitvenih dejavnostih (-0,7 o. t.). Zmerno je poraslo zgolj zaupanje med potrošniki (+0,7 o. t.). Vir: Statistični urad RS, obdelava Analitika GZS

Realni BDP Slovenije je v zadnjem četrtletju 2025 po desezoniranih podatkih porasel za 0,4 % glede na predhodno četrtletje in za 2 % medletno. V celotnem letu 2025 je povprečna rast znašala 1,1 %, kar pomeni četrto zaporedno upočasnitev in zaostanek za povprečjem EU-27 (1,5 %). Rast je bila najnižja v zadnjih petih letih. Upočasnitev je izhajala predvsem iz šibkejše rasti potrošnje gospodinjstev, kljub rasti realnih dohodkov in plač. Investicije v osnovna sredstva so se okrepile, zlasti v nestanovanjsko gradnjo, medtem ko so stanovanjske investicije in investicije v transportno opremo upadle. Državna potrošnja je zmerno porasla. Negativen prispevek menjave s tujino je izhajal iz padca izvoza blaga ob rasti uvoza, delno pa ga je ublažila rast izvoza storitev. Po dejavnostih je izstopalo gradbeništvo, medtem ko je predelovalna dejavnost upadla. Vir: Statistični urad RS

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 1,5 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Vseeno je potrebno izpostaviti, da so bili podobno izzivi enaki za Hrvaško, vendar je industrijska proizvodnja v 2025 na Hrvaškem porasla za 5,2 %.

Svetovni proizvodni PMI je januarja na mesečni ravni zmerno porasel na 51 in se že zadnjega pol leta nahaja v območju rasti aktivnosti. Najvišja rast je bila prisotna v proizvodnji potrošniškega blaga, najšibkejša pa pri investicijskih dobrinah (stroji in naprave). Med 31 opazovanimi večjimi gospodarstvi so izstopali Indija, Grčija in Filipini, največji padci pa so bili v Braziliji in Avstriji. Svetovni sestavljeni PMI se je zvišal na 52,5 (december: 52), vendar ostaja pod dolgoročnim povprečjem, kar spremljamo od junija 2024. Storitve (52,7) še naprej prehitevajo industrijo (51,8), še posebej finančne storitve. Svetovni sektorski PMI kaže rast v 18 od 21 sektorjev, največ v finančnih storitvah, največji padec pa v proizvodnji gradbenega materiala. V Evropi je rast prisotna v 13 od 19 sektorjev, izstopata računalniško programiranje ter turizem. V turizmu so najbolj porasla tudi nova naročila, medtem ko so se z največjim padcem slednjih soočali v kovinski in kemični industriji. Vir: S&P Global

V januarju so se poslovna pričakovanja v Nemčiji močno izboljšala: indikator ZEW je porasel z 45,8 na 59,6, najvišje po juliju 2021. Še posebej se je zmanjšal pesimizem v strojegradnji (+22,7 o. t.), jeklarstvu (+18,2 o. t.) in v avtomobilski industriji (+16,5 o. t.). Najvišje razpoloženje se je ohranilo v IKT sektorju, gradbenem sektorju in bančništvu. Ocena trenutnih razmer se je zvišala za 8,3 o. t. Sestavljeni PMI v območju evra je januarja znašal 51,5, optimizem v industriji pa je bil na 4-letnem vrhu, kljub šibkemu izvozu in politični negotovosti. Upočasnitev rasti aktivnosti v Franciji (48,6), ki je izvirala iz politične negotovosti v povezavi s sprejemanjem vladnega proračuna za leto 2026, je ublažila spodbudnejša rast v Nemčiji (52,5) na račun okrevanja v infrastrukturnem delu gradbeništva in rasti naročil ter proizvodnje v obrambni industriji. Nova naročila so porasla šesti mesec zapored, vendar najpočasneje v zadnjih petih mesecih. Razpoloženje glede poslovanje v prihodnjih 12-ih mesecih je bilo kljub temu najvišje v zadnjih 20-ih mesecih in nad dolgoročnim povprečjem. Vir: HCOB, ZEW Leibniz Centre for European Economic Research

V novembru je bilo v Sloveniji približno 945 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 840 tisoč oseb zaposlenih in 105 tisoč oseb samozaposlenih. To glede na predhodni mesec predstavlja rast, in sicer za 700 oseb, ki je bila popolnoma v skladu z našimi pričakovanji. V novembru 2025 je bilo število delovno aktivnih glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč. Število delovno aktivnih je še naprej najbolj naraščalo v pretežno javnih storitvah (+4,5 tisoč oseb), medtem ko so se s padcem soočali v industriji (-3,7 tisoč oseb), kjer ta traja že zadnjih 12 mesecev in ključno prispeva k zmanjšanju števila delovno aktivnih. Sledi padec v trgovini in gradbeništvu (oboje tisoč oseb manj), kmetijstvu (-800 oseb), drugih poslovnih storitvah (-700 oseb) in IKT dejavnosti (-500 oseb). Padec v zadnjih izvira iz založništva (-600 oseb), medtem ko se je zmerna rast števila delovno aktivnih nadaljevala v računalniškem programiranju (+120 oseb). Vir: Statistični urad RS

Evropski sektorski PMI za december kaže rast v 10 od 19 sektorjev, nekoliko manj kot novembra. Najmočnejša rast aktivnosti in novih naročil je bila prvič po štirih letih zabeležena v medijskem sektorju, in sicer najvišje po aprilu 2023. Sledijo računalniško programiranje ter druge finančne storitve. Upad aktivnosti je bil prisoten v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva in osebno rabo, kemični industriji ter farmaciji in biotehnologiji. Gradbeni PMI v območju evra se je zvišal na 47,4, najvišje po februarju 2023, predvsem zaradi ponovne rasti aktivnosti v Nemčiji, podprte z večjimi infrastrukturnimi izdatki države. V Franciji ostaja gradbeni sektor šibak zaradi fiskalnih omejitev, čeprav se je upad stanovanjske gradnje nekoliko umiril. Vir: S&P Global

Zaradi hladnega novembra je poraba električne energije v Sloveniji medletno porasla, predvsem v storitvah in pri gospodinjstvih, medtem ko je v predelovalnih dejavnostih upadla. Proizvodnja elektrike je bila nekoliko nižja, uvoz pa višji. Trgovina z motornimi vozili ostaja eden glavnih nosilcev rasti prodaje v trgovini, medtem ko je rast prodaje živil šibka. Prihodki v storitvenih dejavnostih, zlasti IKT in strokovnih storitvah, so se ob zaključku leta okrepili. Inflacijo v letu 2025 so najbolj poganjale višje cene hrane, pijač in storitev. Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast oktobrske bruto plače dosegla 7,7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih 7-ih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je na medletni ravni porasla za 12 %. Pospešitev rasti plač v javnem sektorju je bila sicer pričakovana zaradi uveljavitve drugega v vrsti šestih postopnih plačnih dvigov za javne uslužbence. V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za petino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 12. mesec zapored nižja (5,2-odstotna). Pregled rasti bruto plač po SKD dejavnostih razkriva, da je bila ta oktobra najvišja v rudarstvu (+45 %), kar je sicer povezano z izrednimi izplačili, po naši oceni zlasti v dejavnosti pridobivanja premoga. Vir: Statistični urad RS