Evropski sektorski PMI za december kaže rast v 10 od 19 sektorjev, nekoliko manj kot novembra. Najmočnejša rast aktivnosti in novih naročil je bila prvič po štirih letih zabeležena v medijskem sektorju, in sicer najvišje po aprilu 2023. Sledijo računalniško programiranje ter druge finančne storitve. Upad aktivnosti je bil prisoten v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva in osebno rabo, kemični industriji ter farmaciji in biotehnologiji. Gradbeni PMI v območju evra se je zvišal na 47,4, najvišje po februarju 2023, predvsem zaradi ponovne rasti aktivnosti v Nemčiji, podprte z večjimi infrastrukturnimi izdatki države. V Franciji ostaja gradbeni sektor šibak zaradi fiskalnih omejitev, čeprav se je upad stanovanjske gradnje nekoliko umiril. Vir: S&P Global

Zaradi hladnega novembra je poraba električne energije v Sloveniji medletno porasla, predvsem v storitvah in pri gospodinjstvih, medtem ko je v predelovalnih dejavnostih upadla. Proizvodnja elektrike je bila nekoliko nižja, uvoz pa višji. Trgovina z motornimi vozili ostaja eden glavnih nosilcev rasti prodaje v trgovini, medtem ko je rast prodaje živil šibka. Prihodki v storitvenih dejavnostih, zlasti IKT in strokovnih storitvah, so se ob zaključku leta okrepili. Inflacijo v letu 2025 so najbolj poganjale višje cene hrane, pijač in storitev. Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast oktobrske bruto plače dosegla 7,7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih 7-ih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je na medletni ravni porasla za 12 %. Pospešitev rasti plač v javnem sektorju je bila sicer pričakovana zaradi uveljavitve drugega v vrsti šestih postopnih plačnih dvigov za javne uslužbence. V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za petino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 12. mesec zapored nižja (5,2-odstotna). Pregled rasti bruto plač po SKD dejavnostih razkriva, da je bila ta oktobra najvišja v rudarstvu (+45 %), kar je sicer povezano z izrednimi izplačili, po naši oceni zlasti v dejavnosti pridobivanja premoga. Vir: Statistični urad RS

Decembrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra (52) nakazuje na nekoliko nižjo rast aktivnosti glede na november (52,8), ki pa kljub temu ostaja ugodna. V letu 2025 je bila rast v vsakem mesecu nadpovprečna, kar je bilo prvič po letu 2019. Višje razpoloženje v zasebnem sektorju v zadnjem četrtletju 2025 nakazuje na pozitivno rast gospodarske aktivnosti v slednjem. Rast aktivnosti v storitvah (52,6; november: 53,6) se je spustila na 3-mesečno dno, medtem ko je tekoča proizvodnja rahlo upadla (49,7), predvsem zaradi ponovnega padca nemške tekoče proizvodnje (49,4). Peti mesec zapored so porasla nova naročila, k čemer je prispevala rast domačih naročil, ki jo je ublažil nadaljnji padec izvoznih naročil (največji po marcu 2025), še zlasti v industriji. Razpoloženje glede prihodnjega poslovanja je bilo v industriji najvišje po februarju 2022, medtem ko je slednje v storitvah upadlo na najnižjo raven po maju 2025. K padcu v zadnjih je prispeval nemški storitveni sektor z najnižjimi pričakovanji v zadnjih dveh letih in pol. Vir: HCOB

Gospodarska klima se je novembra v Sloveniji na mesečni ravni peti mesec zapored izboljšala, in sicer je porasla za 0,2 o. t. ter s tem dosegla najvišjo raven po decembru 2022. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno (+3,3 o. t.), kjer je bilo najvišje v zadnji polovici leta, predvsem zaradi višje ocene trenutne prodaje (+8 o. t.) in pričakovane prodaje (+3 o. t.). Zelo verjetno je k temu prispevala tudi uvedba zimskega regresa. Prav tako je poraslo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.), ki je bilo najvišje po juliju 2023, kar je posledica pospešitve rasti naročil (+2 o. t.) in povečanih pričakovanj glede zaposlovanja (+3,3 o. t.). To je v skladu z odbojem obsega opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih in nestanovanjskih stavbah v 3. četrtletju. Rast je bila prisotna tudi pri zaupanju potrošnikov (+0,7 o. t.) in v manjši meri še v predelovalni dejavnosti (+0,3 o. t.), medtem ko je rahlo upadlo zaupanje v storitveni dejavnosti (-0,3 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju septembrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile oktobra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast septembrske bruto plače dosegla 7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih treh mesecih, vendar je to posledica enega delovnega dne več v letošnjem septembru glede na lanskega. Na 3-mesečnem drsečem povprečju (3. četrtletje) je povprečna bruto plača dosegla najnižjo medletno rast po februarju 2025 (6,2 %). Rast povprečne neto plače je v 3. četrtletju (4,9 %) v povprečju za 1,3 o. t. zaostala za rastjo povprečne bruto plače, kar je v največji meri posledica uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Realna rast neto plače se je v 3. četrtletju umirila na 2 %, kar je bilo posledica relativno visoke rasti cen v tem obdobju (2,9 %). V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za šestino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 11. mesec zapored nižja (5,8-odstotna). Dodatna pospešitev rasti bruto plač v javnem sektorju je pričakovana pri oktobrskih plačah, ki bodo izplačane v novembru, in sicer zaradi uveljavitve naslednjega v vrsti plačnih dvigov za javne uslužbence. Vir: Statistični urad RS

Realni BDP je v 3. četrtletju v Sloveniji, po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel, in sicer za 0,8 %. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil višji za 1,7 %. Visok odboj na medletni ravni zaradi lanskoletne nizke osnove ni bil presenečenje. V prvih treh četrtletjih je povprečna letna stopnja rasti BDP dosegla skromnih 0,7 %, s čimer ni bila dosežena niti polovica dosežene povprečne rasti BDP na ravni držav EU-27 (1,6 %) ali območja evra (1,5 %). Po proizvodni metodi merjenja BDP (prek dodane vrednosti po dejavnostih) ugotavljamo, da je v 3. četrtletju precej porasla dodana vrednost v gradbeništvu (+14,2 %), kar je v skladu z odbojem obsega gradbenih del na nestanovanjskih stavbah, inženirskih objektih in specializiranih gradbenih del. Sledi pospešena rast dodane vrednosti v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (+4,2 %) ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti (+3,3 %). Po padcu v prvih dveh četrtletjih je skromno porasla ustvarjena dodana vrednost v predelovalni dejavnosti, kar je v skladu z manjšim porastom izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Vir: Statistični urad RS

V 3. četrtletju 2025 je realni BDP v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,2 %, kar predstavlja pospešitev rasti. Rast se je na letni ravnizaradi učinka osnove upočasnila (+1,3 %), vendar je ostala nespremenjena glede na enako obdobje leta 2024. Po 0,2-odstotnem četrtletnem padcu nemškega BDP v 2. četrtletju, je ta v 3. četrtletju ostal nespremenjen, k čemer je ob siceršnjem padcu izvoza blaga, tudi na račun uvedenih višjih carin na uvoz evropskega blaga v ZDA, pripomogla rast bruto investicij v stroje in opremo podjetij. Podobno je BDP stagniral tudi v Italiji. K četrtletni pospešitvi rasti BDP na ravni območja evra (in EU-27) je sicer prispevala zlasti višja rast v Franciji (za pol odstotka), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih, kar je posledica porasta bruto investicij in izvoza, na sta vplivala višja proizvodnja v letalskem sektorju in v rafinerijah. Prav tako se je nadaljevala hitra rast BDP v Španiji (+0,6 %), kjer je padec izvoza blaga ublažila višja rast zasebne potrošnje in bruto investicij, vključno z rastjo zalog podjetij. Vir: Eurostat