Razmere v Rdečem morju so vplivale, da se je pretovor enot (709 tisoč) v pristaniški dejavnosti v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih (med septembrom 2023 in februarjem 2024) znižal na najnižjo vrednost po decembru 2022. Kljub temu je bila po visokem decembrskem (-11 %) in januarskem padcu (-35 %), medletna februarska rast pozitivna (+4,4 %). K februarski medletni rasti pretovorjenih enot je prispeval večji pretovor motornih vozil (+12,5 %), medtem ko je bilo število pretovorjenih velikih kontejnerjev za 7 % nižje. Izraženo v tonah (+1,4 %) je bil februarja medletno nižji predvsem pretovor suhih razsutih tovorov (rude, premog in kmetijski pridelki), in sicer za 19 %, medtem ko je bil pretovor naftnih derivatov za 30 % višji, vozil za 15 % in drugega generalnega tovora (jekleni izdelki in gozdarski proizvodi izstopajo) za 31 %. Pretovorjena teža velikih kontejnerjev je bila nižja za 2 %.
Podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji so precej nezanesljivi, vseeno pa kažejo, da se je predvsem okrepila proizvodnja izdelkov za široko porabo, ki se je okrepila v povprečju za 2,8 % na mesec v zadnjih treh znanih mesecih (december 2023-februar 2024). Sem spada proizvodnja farmacevtskih izdelkov, ki ima na to rast največji vpliv. Tudi v industriji materialov je rast prisotna, še posebej v papirni in kovinski industriji, pri nekovinskih mineralnih izdelkih (sem spadajo proizvodnja stekla, gradbenega materiala) pa so padci še prisotni. Proizvodnja izdelkov za investicije (industrijski stroji in oprema) se proti pričakovanjem pomembno še ni okrepila.
Podrobni podatki o uvozu blaga v Slovenijo v prvih dveh mesecih leta kažejo, da njegovo dinamiko nareka predvsem farmacevtska industrija, saj je bil uvoz organskih kemičnih proizvodov (inputi za proizvodnjo zdravil) v obdobju enega leta iz Indije 22-krat večji, uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov iz Singapurja pa 35-krat večji. Poleg tradicionalno visoke rasti uvoza iz Švice (+957 mio EUR) sta ti dve državi poleg Kitajske pomembno prispevali k rasti uvoza (+1,5 mrd EUR). Uvoz iz evropskih držav je bil kumulativno nižji, po rasti uvoza pa so izstopale tri evropske države: Francija, Litva in Romunija.
V Sloveniji je v zadnjih petih letih (2019-2023) povprečna gospodarska rast znašala 2,3 %, v letu 2024 pa za Slovenijo pričakujemo 3,2-odstotno realno in 6-odstotno nominalno rast BDP. Zadnja je nekoliko nižja kot je znašala v povprečju v letih 2019-2023, predvsem zaradi umirjanja rasti cen, ki dviguje pričakovanja o realni rasti BDP zaradi pričakovanj o nižji rasti cen. V obdobju 2025-2027 se bo rast BDP po našem osrednjem scenariju umirila na okoli 2,4 %. Na nadaljnjo rast bodo pozitivno vplivali dejavniki kot so rast zasebne potrošnje, ob zmanjševanju inflacijskih pritiskov, zmerna rast investicij ter okrevanje tujega povpraševanja.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.
Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.