Realni BDP Slovenije je v zadnjem četrtletju 2025 po desezoniranih podatkih porasel za 0,4 % glede na predhodno četrtletje in za 2 % medletno. V celotnem letu 2025 je povprečna rast znašala 1,1 %, kar pomeni četrto zaporedno upočasnitev in zaostanek za povprečjem EU-27 (1,5 %). Rast je bila najnižja v zadnjih petih letih. Upočasnitev je izhajala predvsem iz šibkejše rasti potrošnje gospodinjstev, kljub rasti realnih dohodkov in plač. Investicije v osnovna sredstva so se okrepile, zlasti v nestanovanjsko gradnjo, medtem ko so stanovanjske investicije in investicije v transportno opremo upadle. Državna potrošnja je zmerno porasla. Negativen prispevek menjave s tujino je izhajal iz padca izvoza blaga ob rasti uvoza, delno pa ga je ublažila rast izvoza storitev. Po dejavnostih je izstopalo gradbeništvo, medtem ko je predelovalna dejavnost upadla. Vir: Statistični urad RS

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 1,5 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Vseeno je potrebno izpostaviti, da so bili podobno izzivi enaki za Hrvaško, vendar je industrijska proizvodnja v 2025 na Hrvaškem porasla za 5,2 %.

Svetovni proizvodni PMI je januarja na mesečni ravni zmerno porasel na 51 in se že zadnjega pol leta nahaja v območju rasti aktivnosti. Najvišja rast je bila prisotna v proizvodnji potrošniškega blaga, najšibkejša pa pri investicijskih dobrinah (stroji in naprave). Med 31 opazovanimi večjimi gospodarstvi so izstopali Indija, Grčija in Filipini, največji padci pa so bili v Braziliji in Avstriji. Svetovni sestavljeni PMI se je zvišal na 52,5 (december: 52), vendar ostaja pod dolgoročnim povprečjem, kar spremljamo od junija 2024. Storitve (52,7) še naprej prehitevajo industrijo (51,8), še posebej finančne storitve. Svetovni sektorski PMI kaže rast v 18 od 21 sektorjev, največ v finančnih storitvah, največji padec pa v proizvodnji gradbenega materiala. V Evropi je rast prisotna v 13 od 19 sektorjev, izstopata računalniško programiranje ter turizem. V turizmu so najbolj porasla tudi nova naročila, medtem ko so se z največjim padcem slednjih soočali v kovinski in kemični industriji. Vir: S&P Global

Publikacija "Napoved cen svetovnih surovin" je vaš strateški smerokaz, ki prinaša natančne kvartalne napovedi nominalnih cen za več kot 20 ključnih globalnih surovin za obdobje od začetka leta 2026 do konca leta 2027.

Mesečni tabelarični prikaz najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije.