Realni BDP Slovenije je v zadnjem četrtletju 2025 po desezoniranih podatkih porasel za 0,4 % glede na predhodno četrtletje in za 2 % medletno. V celotnem letu 2025 je povprečna rast znašala 1,1 %, kar pomeni četrto zaporedno upočasnitev in zaostanek za povprečjem EU-27 (1,5 %). Rast je bila najnižja v zadnjih petih letih. Upočasnitev je izhajala predvsem iz šibkejše rasti potrošnje gospodinjstev, kljub rasti realnih dohodkov in plač. Investicije v osnovna sredstva so se okrepile, zlasti v nestanovanjsko gradnjo, medtem ko so stanovanjske investicije in investicije v transportno opremo upadle. Državna potrošnja je zmerno porasla. Negativen prispevek menjave s tujino je izhajal iz padca izvoza blaga ob rasti uvoza, delno pa ga je ublažila rast izvoza storitev. Po dejavnostih je izstopalo gradbeništvo, medtem ko je predelovalna dejavnost upadla. Vir: Statistični urad RS

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 1,5 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Vseeno je potrebno izpostaviti, da so bili podobno izzivi enaki za Hrvaško, vendar je industrijska proizvodnja v 2025 na Hrvaškem porasla za 5,2 %.

Svetovni proizvodni PMI je januarja na mesečni ravni zmerno porasel na 51 in se že zadnjega pol leta nahaja v območju rasti aktivnosti. Najvišja rast je bila prisotna v proizvodnji potrošniškega blaga, najšibkejša pa pri investicijskih dobrinah (stroji in naprave). Med 31 opazovanimi večjimi gospodarstvi so izstopali Indija, Grčija in Filipini, največji padci pa so bili v Braziliji in Avstriji. Svetovni sestavljeni PMI se je zvišal na 52,5 (december: 52), vendar ostaja pod dolgoročnim povprečjem, kar spremljamo od junija 2024. Storitve (52,7) še naprej prehitevajo industrijo (51,8), še posebej finančne storitve. Svetovni sektorski PMI kaže rast v 18 od 21 sektorjev, največ v finančnih storitvah, največji padec pa v proizvodnji gradbenega materiala. V Evropi je rast prisotna v 13 od 19 sektorjev, izstopata računalniško programiranje ter turizem. V turizmu so najbolj porasla tudi nova naročila, medtem ko so se z največjim padcem slednjih soočali v kovinski in kemični industriji. Vir: S&P Global

Mesečni tabelarični prikaz najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije.