Podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast oktobrske bruto plače dosegla 7,7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih 7-ih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je na medletni ravni porasla za 12 %. Pospešitev rasti plač v javnem sektorju je bila sicer pričakovana zaradi uveljavitve drugega v vrsti šestih postopnih plačnih dvigov za javne uslužbence. V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za petino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 12. mesec zapored nižja (5,2-odstotna). Pregled rasti bruto plač po SKD dejavnostih razkriva, da je bila ta oktobra najvišja v rudarstvu (+45 %), kar je sicer povezano z izrednimi izplačili, po naši oceni zlasti v dejavnosti pridobivanja premoga. Vir: Statistični urad RS

Decembrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra (52) nakazuje na nekoliko nižjo rast aktivnosti glede na november (52,8), ki pa kljub temu ostaja ugodna. V letu 2025 je bila rast v vsakem mesecu nadpovprečna, kar je bilo prvič po letu 2019. Višje razpoloženje v zasebnem sektorju v zadnjem četrtletju 2025 nakazuje na pozitivno rast gospodarske aktivnosti v slednjem. Rast aktivnosti v storitvah (52,6; november: 53,6) se je spustila na 3-mesečno dno, medtem ko je tekoča proizvodnja rahlo upadla (49,7), predvsem zaradi ponovnega padca nemške tekoče proizvodnje (49,4). Peti mesec zapored so porasla nova naročila, k čemer je prispevala rast domačih naročil, ki jo je ublažil nadaljnji padec izvoznih naročil (največji po marcu 2025), še zlasti v industriji. Razpoloženje glede prihodnjega poslovanja je bilo v industriji najvišje po februarju 2022, medtem ko je slednje v storitvah upadlo na najnižjo raven po maju 2025. K padcu v zadnjih je prispeval nemški storitveni sektor z najnižjimi pričakovanji v zadnjih dveh letih in pol. Vir: HCOB

V Sloveniji je povprečna realna gospodarska rast v zadnjem desetletju (2015-2024) znašala 2,9 %, nominalna pa 6,1 %. Za obdobje 2025-2027 ocenjujemo nižjo, v povprečju 1,8-odstotno realno in 4,3-odstotno nominalno rast, kar odraža šibko rast v 2025 (0,8 % realno, 3,8 % nominalno) in postopno normalizacijo cikla v naslednjih dveh letih. K nizki gospodarski rasti v 2025 so prispevali negativni bazni učinek zaradi presenetljivega padca BDP v 1. četrtletju 2025, manj ugodne razmere na trgu dela (nadpovprečen odhod v upokojitev), slabša dinamika izvoza blaga in storitev ter šibke investicije.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je v oktobru 2025 po desezoniranih podatkih porasla za 0,8 % v primerjavi s predhodnim mesecem. Rast je izvirala iz večje proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+2,4 %), kar deloma pojasni večjo oktobrsko porabo energentov, in v rudarstvu (za desetino). V predelovalni dejavnosti je bila prisotna stagnacija proizvodnje (isti nivo kot v septembru). To je sicer v skladu s ponovnim padcem ocene izkoriščenosti proizvodnih kapacitet v zadnjem četrtletju 2025 ter poslabšano oceno konkurenčnega položaja na trgih zunaj EU, ki je najnižja po zadnjem četrtletju 2009. Na letni ravni (glede na oktober 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v oktobru nižja za 1,7 %, v prvih 10-ih mesecih leta 2025 pa za odstotek. Vir: Statistični urad RS

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v novembru šele drugič v zadnjih 10-ih mesecih zmerno porasle, in sicer tokrat za 0,7 % glede na oktober. Ta rast je skoraj v celoti izvirala iz nekoliko šibkejšega evra napram ameriškemu dolarju, ki je izgubil pol odstotka. Za 1,3 % v evrih so porasle cene drugih neenergetskih surovin, predvsem zaradi rasti nekaterih kmetijskih surovin (za odstotek in pol), umetnih gnojil (+1,3 %) ter kovin (za odstotek). Prav tako so porasle cene plemenitih kovin (za odstotek in pol). Cene energentov so po predhodnih 4-ih zaporednih mesečnih padcih tokrat minimalno porasle (+0,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v novembru znižala za odstotek, in je v povprečju dosegala 55 EUR. To je bila najnižja cena po aprilu 2021. Nižje cene pripisujemo rasti proizvodnje v ključnih svetovnih proizvajalkah nafte. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle peti mesec zapored, in sicer za 3,7 % in so bile najnižje v zadnjih 19-ih mesecih. K temu so prispevale večje dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), katerih cene so upadle ob manjšem povpraševanju s Kitajske in drastičnemu povečanju izvoznih kapacitet ZDA. To prispeva tudi k postopni konvergenci cen zemeljskega plina v ZDA in v Evropi, saj je bilo razmerje med povprečno ceno slednjega v Evropi (2,7-krat višja) in ZDA najmanjše po aprilu 2021. Vir: Svetovna banka