Podatki o gospodarski rasti v prvem polletju kažejo (za Hrvaško v času priprave prispevka še niso bili na voljo), da bo gospodarska rast v sosednjih državah najvišja na Hrvaškem (v 1. četrtletju je bila 1-odstotna na četrtletnem nivoju), nekoliko nižja pa na Madžarskem (povprečna 0,5-odstotna rast). V Sloveniji je rast v 1. polletju zastala (+0,1 % četrtletno), kar pomeni, da bo morebitna revizija napovedi analitikov pri Focus Economics znižala oceno letošnje rasti bližje 2 %. Rast v Italiji je bila presenetljivo visoka (0,25 % četrtletno), kljub temu da so odpravili ukrep, ki je spodbujal energetsko prenovo v gospodinjstvih.

Prva ocena spremembe bruto domačega proizvoda v slovenskem gospodarstvu v 2. četrtletju je pokazala, da je gospodarska rast tudi v Sloveniji izostala ter da naše spomladanske napovedi o visoki gospodarski rasti v 2024 (+3,2 %) ne bodo dosežene, razen seveda, če nas v drugi polovici leta ne preseneti 5-odstotna medletna gospodarska rast, kar je praktično nemogoče.

V prvem četrtletju 2024 je BDP držav OECD porasel za 1,6 % v primerjavi z istim četrtletjem leta 2023, v območju G20 pa je bil medletno višji za 3,3 %. Med gospodarstvi G20 je najvišjo medletno stopnjo rasti zabeležila Indija (8,4 %), sledila ji je Turčija (7,4 %), medtem ko je Savdska Arabija zabeležila največji padec (-1,5 %).

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.

Podatek o prvi oceni realne spremembe BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %), vendar ni dokončen in bi lahko avgustovska prva revizija podatkov nakazala še na nekoliko višjo rast. Glede na 10-letno obdobje (2,9 %) ali 20-letno obdobje (2,2 %) je bila rast podpovprečna, vendar še vedno precej višja kot v območju evra, kjer je v 2023 znašala 0,5 %.

Nemčija ključna zaviralka gospodarske rasti v območju evra v letu 2023.

Kljub krčenju BDP v 3. četrtletju (−0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni) so bili kasneje objavljeni podatki o gibanju prihodkov v tržnih storitvah relativno dobri, kar dviguje pričakovanja o morebitnem kasnejšem popravku rasti BDP za zadevno četrtletje.

Predelovalne dejavnosti, ki se spopadajo s šibkejšim povpraševanjem po blagu, bodo iskale načine za doseganje višje produktivnosti tudi z uporabo umetne inteligence v številnih procesih.

Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Analitika GZS je na upravnem odboru GZS predstavila izhodišča za mini davčno reformo, ki jo vidi kot ustrezen ukrep na poti do doseganja ambicioznega cilja 100.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega do 2030 (BCG, september 2023). Izoblikovali smo sedem ključnih izhodišč, ki nudijo ustrezno razvojno spodbudo za poslovanje gospodarstva.

Gospodarske napovedi za zadnje četrtletje leta 2023 kažejo na upočasnitev rasti na globalni in evropski ravni, skupaj s povišano inflacijo.

Za izvršitev plačilnega prometa v tretje države je potrebno izpolnjevati ustrezna pravila in pogoje.

Objavljamo 100 največjih družb v IKT (storitvenem) v letu 2022.

Visoka zadolženost v času višjih obrestnih mer.

Šibkost v predelovalni dejavnosti in negotovost v makroekonomskem okolju znižujeta pričakovano rast cen surovin.

Rast BDP je zaznamovana z izrazitim krčenjem obsega zalog in uvoza. Krčenje visokih zalog pretekle proizvodnje omogoča nadomeščanje manjšega uvoznega povpraševanja in ohranitev rasti končne potrošnje.

Okoli 185 tisoč subjektov malega gospodarstva ustvari 57 % dodane vrednosti.

V območju evra je nedavni spomladanski vzpon rasti v drugem četrtletju izgubil zagon, saj je vse večji upad indikatorja v proizvodnji spremljala počasnejša rast v storitvenem sektorju. Prednost šibke gospodarske slike v območju evra je, da se zmanjšujejo inflacijski pritiski pri energentih in surovinah.

Ločiti je treba med preteklo in dinamično bonitetno oceno ter splošnim gospodarskim stanjem v gospodarstvu in situacijo pri povsem konkretnem podjetju.

Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.

Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.

Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.

Koliko bo 3-mesečni Euribor čez 1 leto? Izziv za poslovodstvo: Smo srednje veliko podjetje, ki je umeščeno v sredino verige vrednosti. Smo v fazi načrtovanja potrebnih finančnih virov za financiranje obratnega kapitala in investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju. To moramo narediti, da lahko oblikujemo predlog upravi glede izplačila dela bilančnega dobička, ustvarjenega v preteklem letu. V preteklih letih smo optimizirali upravljanje obratnega kapitala, ker so bili naši kupci v tujini ter delno doma naklonjeni krajšim plačilnim rokom za prodano blago, prav tako pa so bili naši ključni dobavitelji v tujini (velike multinacionalke) naklonjeni podaljševanju naših plačilnih rokov. Rastoč Euribor je naklonjenost obeh skupin pri plačilnih rokih zmanjšal oz. spet lahko dosegamo boljše cenovne nabavne pogoje v primeru takojšnjega plačila in boljše prodajne cene v primeru podaljšanih plačilnih rokov kupcev. Ali lahko zaupamo forward krivulji 3-mesečnega Euriborja, da bo ta vrh dosegel v oktobru pri 3,7 % in se bo kasneje z njegovim zniževanjem zopet zmanjšala potreba po financiranju obratnega kapitala? Za financiranje obratnega kapitala se moramo namreč zadolževati, obrestna mera pa je sestavljena iz 3-mesečnega Euriborja in pribitka.