Splošno mnenje je vse bolj naklonjeno scenariju, da je energetska kriza za nami. Neodvisni napovedovalci menijo, da bo glavnino rasti industrijske proizvodnje v svetu še vedno prispevala Kitajska.

Nizka gospodarska rast in povišana inflacija sta bolj kot ne univerzalni v območju srednje in vzhodne Evrope. V državah srednje in vzhodne Evrope (14) je bilo februarja še vedno nekoliko več držav (6), katerim so neodvisni analitiki znižali pričakovanja o gospodarski rasti kot tistih, ki so jim jih zvišali (4). Nasprotno je bilo pri gibanju cen, saj so ocene o večji rasti uskladili navzgor pri dveh tretjinah držav.

Izziv za poslovodstvo: Obrestne mere so se v zadnjem času hitro dvignile, kar nam v osnovi ne predstavlja preglavic na strani obveznosti. Smo uspešno proizvodno in izvozno usmerjeno podjetje (d.o.o.), ki ima presežek denarnega toka iz poslovanja nad investicijami v osnovna in obratna sredstva. Izziv je torej v tem, kako tekoče oplemenititi denarne presežke do morebitnega prevzema kakšne družbe, kar je zapisano v naši strategiji. Ali naj denarna sredstva namenimo za nakup dolgoročne obveznice ali dolgoročno vezavo depozita?

Visoka rast cen v 2022 kljub negativnem vplivu na realni dohodek prebivalstva ni omejila namere po krepitvi potrošnje v slovenskih gospodinjstvih, kar pojasnjuje nedavno objavljen padec stopnje varčevanja. Inflacija je tudi ugodno vplivala na razvrednotenje javnega dolga, saj je dolg sektorja države že konec leta padel pod 70 % BDP. Najbolj zadolžene članice (kot denimo Grčija) so najbolj znižale svoj javni dolg. Marčevska inflacija v Sloveniji je bila sicer nižja od naše ocene, oz. je sploh ni bilo, vendar so na to predvsem vplivale nižje cene počitniških paketov v tujini. Cene v Sloveniji brez upoštevanja tujine, pa se še vedno povečujejo in so bile višje za pol odstotka.

Marčevski podatki o razpoloženju v največjih svetovnih gospodarstvi kažejo, da se v razvitem svetu predvsem krepijo storitve, medtem ko zaloga naročil v predelovalnih dejavnostih še upada, kljub padcu cen energentov. Menimo, da je to posledica zamika med promptnimi cenami in tistimi, ki jih podjetja zdaj plačujejo, kar je vodilo v pretekle odločitve o tekoči nižji proizvodnji. Vseeno so obeti o prihodnjem poslovanju dobri, saj so cene energentov na promptnih in forward trgih močno upadle. V Sloveniji se gospodarska klima ni veliko spremenila, omeniti velja le veliko zaskrbljenost trgovcev nad stanjem zalog. Slovenija je po desetih letih zaostanka po razvitosti uspelo prehiteti Češko, po kupni moči pa povprečni Slovenec zaostaja za EU povprečjem le še za 8 %. V tekočem tednu so pomembne objave povezane z inflacijo (v Sloveniji in območju evra), prav tako pa moramo spremljati stanje na evropskem finančnem trgu in morebitne poskuse napadov dobro poučenih vlagateljev na katero od finančnih institucij v območju evra.

Podatki za mesec februar in marec kažejo, da se optimizem močno povečuje predvsem v Aziji, zmerno pa tudi v Evropi. Podatki za mesec januar za Slovenijo še vedno kažejo, da proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, kljub nižji promptni ceni energentov, medtem ko je farmacija beležila najvišjo rast. Pozitivna okoliščina za svetovno trgovino je padec zamud v logistični verigi, prav tako se cene ladijskih prevozov še vedno znižujejo. Slovenski gradbeni sektor je v leto vstopil z rekordno realizacijo, tudi dinamika pri gradbenih dovoljenjih zagotavlja nadaljevanje rasti. Turizem v Evropi se še krepi, kar kaže, da je ta del potrošnje relativno odporen na draginjo. Za nadaljevanje gospodarske rasti v Evropi je ključna ohranitev sorazmerno nizkih cen energentov, pri čemer bodo višji stroški financiranja vplivali na nekoliko nižjo dinamiko v stanovanjski gradnji, predvsem zaradi vpliva na ceno. Sčasoma se tudi znižuje manevrski prostor pri vodenju fiskalne politike, kljub skorajšnji potrditvi spremenjenega okvirja ekonomskega upravljanja na ravni EU. Trg bo zopet določal ceno zadolževanja, tako za države in vse druge subjekte (finančni posredniki, podjetja, gospodinjstva) in ta ne bo tako nizka kot smo jo bili navajeni zadnjih pet let.

Pridobite si podatki o slovenskem gospodarskem okolju v letu 2022.

Rast cen življenjskih potrebščin v območju evra je februarja pretežno presegla pričakovanja analitikov, kar je okrepilo pričakovanja po dvigu obrestnih mer. Februarja se je vrsta cen fosilnih goriv pocenila, kar je vplivalo tudi na znižanje cen umetnih gnojil. Kljub dvigu pričakovanj o gospodarski rasti na Kitajskem, pa se cene najema standardiziranih ladijskih kontejnerjev še nižajo. Cena najema kontejnerja na poti med Šanghajem in Rotterdamom je 2.500 USD, kar je 80 % manj kot pred letom dni.

Kazalniki razpoloženja so se tudi v februarju pretežno izboljšali, kar je bilo posledica globalno nižjih cen energentov, ki so zmanjšale omahovanje pri kupcih. Gospodarska klima v Sloveniji je ostala blizu dolgoletnega povprečja, vendar se v predelovalnih dejavnostih še ni močneje okrepila. Dinamiki gradbenih dovoljenj in turističnih prenočitev sta ostali krepki. V letu 2023 bodo trije delovni dnevi manj kot v 2022 prispevali k nižji gospodarski rasti (za 0,3 o. t.), povsem podobno kot v letu 2022 kar je potrebno imeti v mislih.

Spodbujevalni ukrepi na Kitajskem, elektrifikacija in omejene zaloge bodo vplivale na rast cen industrijskih kovin.