Gospodarska klima je avgusta v Sloveniji na mesečni ravni zmerno upadla (-0,7 o. t.) in bila najnižja v zadnjih treh mesecih. Manjše izboljšanje gospodarskega razpoloženja je bilo sicer še naprej razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,3 o. t.). K temu je (na 3-mesečni ravni) prispevalo višje razpoloženje med potrošniki (+1,7 o. t.) in zaupanje v trgovini na drobno (+0,7 o. t.), kjer je bilo slednje na 3-mesečni ravni najvišje v zadnjem letu in pol. Prav tako je zmerno poraslo zaupanje v predelovalnih dejavnostih (+0,3 o. t.), k čemer je prispevala nižja ocena pomanjkanja naročil, ki je bila najmanj pesimistična po začetku leta 2023. Rast pričakovane prodaje v trgovini v prihodnjem 3-mesečju se je okrepila na 1,5-letni vrh, medtem ko je prodaja v preteklem 3-mesečju ostala blizu julijskega večletnega vrha. Nekoliko presenetljivo se je malenkostno poslabšalo razpoloženje v gradbeništvu (-0,7 o. t.) in v storitvenem sektorju (-0,3 o. t.), predvsem zaradi nižje ocene poslovnega položaja in pričakovane rasti povpraševanja, ki pa ostajata razmeroma ugodna. Vir: Statistični urad RS

V juniju je bilo v Sloveniji 941,8 tisoč delovno aktivnih oseb. Njihovo število ostaja stabilno z opaznimi razlikami med dejavnostmi: padci so prizadeli predelovalne dejavnosti z izjemo farmacije, živil in proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov, poraslo pa je število delovno aktivnih v zdravstvu, šolstvu in javni upravi. Junijska povprečna bruto plača (izplačana julija) je bila medletno višja za 8,3 % (neto realno za 3,4 %), predvsem zaradi dviga minimalne plače in uskladitve plač v javnem sektorju kot tudi učinka koledarja, saj je bil v letošnjem juniju en delovni dan več v primerjavi z lanskim. Zaupanje potrošnikov se je avgusta sicer nekoliko poslabšalo, a ostaja na 3-mesečni ravni na najvišji točki po letu 2021, k čemur prispevata visoka zaposlenost in realna rast dohodkov. Vir: Statistični urad RS

Realni BDP je v drugem četrtletju 2026 v Sloveniji po podatkih, prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni porasel, in sicer za 1,8 %. Prav tako je bila navzgor revidirana rast v 1. četrtletju (+1,1 %; prva ocena: +0,4 %), zlasti zaradi manjše ocene primanjkljaja pri saldu menjave s tujino in višje ocene rasti državne potrošnje. Glede na enako obdobje v preteklem letu je bil BDP višji za 5 %.

Cene surovin in energentov za evrske kupce so v juliju na mesečni ravni porasle za 0,3 %. To predstavlja umiritev cenovne dinamike po precej volatilnem obdobju zadnjih 4 mesecev, zlasti na račun nekoliko nižjih cen fosilnih energentov (-0,2 %). K julijski rasti cen je predvsem prispevala rast cen v kmetijstvu (+3,5 %). To je ublažil padec cen kovin (-2 %) ter umetnih gnojil (-3,5 %). Cene plemenitih kovin so upadle 5 mesec zapored, in sicer tokrat za 4,4 %. Šibkejši evro napram ameriškemu dolarju je ključno prispeval k nizki rasti cen za evrske kupce. Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v juliju znižala tretji mesec zapored, in sicer za odstotek in pol. Povprečna julijska cena je znašala 73 EUR za sodček. To je predvsem posledica padca cen v 1. polovici meseca julija, medtem ko je bila v nadaljevanju meseca ob prekinitvi začasnega mirovnega sporazuma med ZDA in Iranom prisotna ponovna rast cen nafte. Cene zemeljskega plina v Evropi so julija porasle za petino in bile medletno za tri petine višje. K rasti cen zadnjih vpliva negotovost v povezavi z dobavami LNG iz Perzijskega zaliva, zlasti Katarja. Prav tako je prišlo do povečane porabe zemeljskega plina v plinskih elektrarnah zaradi izpada proizvodnje električne energije ob izrazito neugodni hidrologiji širom Evrope s posrednim vplivom na zmanjšano obratovanje jedrskih elektrarn

V drugem četrtletju 2026 je realni BDP v območju evra po prvi oceni, glede na predhodno četrtletje, po sezonsko prilagojenih podatkih, porasel za 0,4 %, kar je bilo še enkrat hitreje od naših pričakovanj (+0,2 %). Prav tako je prišlo do pozitivne revizije podatkov o gibanju BDP v območju evra v 1. četrtletju (stagnacija rasti BDP; prva ocena: -0,2 %) glede na junijsko objavo, k čemer je prispeval manjši padec BDP na Irskem (-7 %; prva ocena: -12 %) in višja ocenjena rast BDP v Nemčiji (+0,4 %; prva ocena: +0,3 %).