Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 9. do 17. oktobra 2021

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki, ki prilagodijo spremembe za posebnosti takšnega meseca. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše). Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 2. do 8. oktobra 2021

Septembrski globalni kompozitni indikator nabavnih managerjev se je povečal na 53 (z avgustovske vrednosti 52,5), kar je predvsem posledica dviga v storitvenih dejavnostih. V ZDA, območju evra, Združenem kraljestvu, Indiji, Braziliji in Rusiji se je indikator izboljšal, poslabšal se je le na Japonskem in v Avstraliji. Najbolj se je povečala komponenta vhodnih in izhodnih cen, kar pomeni verjetno tudi kasneje dvig cen blaga in storitev za potrošnike. V storitvah so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju močno izboljšala, dinamika prihodnje zaposlenosti pa se je okrepila nekoliko manj.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25.  septembra do 1. oktobra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 25. septembra do 1. oktobra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan se septembra pričakovano ni spremenil (54,1), kar je bila tako posledica rasti novih naročil kot tudi nadaljevanja težav v verigah vrednosti in pomanjkanja materialov (surovin in polproizvodov). Tako vhodne (nakupne cene) kot izhodne (prodajne) cene se povečujejo, s čimer podjetja ohranjajo svojo maržo v aktualnih okoliščinah. Med 31 državami je rast proizvodnje beležilo 24 držav, od tega je bilo na prvih desetih mestih 9 evropskih. Na tretjem mestu so denimo bile ZDA. Slabša situacije je bila v Aziji, kjer je bilo med 12 najnižjimi vrednosti indeksa 10 azijskih. Krčenje proizvodnje je bilo zabeleženo na Tajskem, v Maleziji, Mjanmaru in Vietnamu, v Mehiki in Rusiji.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 18. do 24. septembra 2021

Gospodarska klima je bila septembra 2021 na mesečni ravni za 1,8 odstotne točke nižja (naša ocena: -0,9), na letni ravni pa je bilo še vedno za 8,5 odstotne točke višja. Na njeno spremembo na mesečni ravni so negativno vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke) ter med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (vsak je prispeval 0,2 odstotne točke).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. do 17. septembra 2021

Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. septembra 2021

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, naša ocena: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. avgusta do 3. septembra 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. avgusta do 3. septembra 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. 7. do 6. 8. 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 31. 7. do 6. 8. 2021

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženja v svetovni industriji konec julija (55,4) precej podobno tistemu v juniji (55,5), oziroma, da dvig okužb v nekaterih večjih državah ni prispeval k poslabšanju pričakovanj o prihodnjem ali aktualnem poslovanju. Vsi trije glavni tipi predelovalnih dejavnostih so beležili rast, najpočasnejšo kategorija izdelkov za potrošnike, kjer pa se je rast sicer pospešila. Najboljša slika v predelovalnih dejavnostih je bila na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, ZDA, medtem ko sta na drugi strani precej pod povprečjem bili Kitajska (50,3) in Japonska (53). Vzhajajoči trgi Azije so bili še posebej šibki, saj se je aktivnost na Tajskem, Maleziji, Vietnamu, Indoneziji in Mjanmaru celo znižala.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. julija 2021

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. julija 2021

BDP v EU-27 se je v 2. četrtletju 2021 povečal za 1,9 % glede na 1. četrtletje (v območju evra za 2 %, Reuters Consensus: +1,5 %), kar je bilo več od naših pričakovanj (1,4 %). Med 11-imi državami, za katere so podatki že na voljo, je bila najvišja rast zabeležena na Portugalskem (+4,9 %, kjer je bil, mimogrede, padec BDP v 1. četrtletju visok, pri -3,2 %) in v Avstriji (+4,3 %).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 10. do 23. julija 2021

Po zadnjih podatkih New York Timesa je bilo v svetu že uporabljenih 3,69 milijarde doz cepiv oz. 48 na 100 ljudi. Pri večini cepiv je sicer potrebno uporabiti dva odmerka za imunost. Na vrhu lestvice sta Malta (71 % prebivalcev cepljenih z dvema dozama) in Islandija (70 %). Med večjimi svetovnimi gospodarstvi so na vrhu še v Združenem kraljestvu (54 %), na Kitajskem (53 %), v Španiji (51 %), Kanadi (51 %) in v ZDA (49 %). V Sloveniji je trenutno delež 37 %, kar je blizu Francije, Češke in Švedske.