Globalni proizvodni indeks JP Morgan se septembra pričakovano ni spremenil (54,1), kar je bila tako posledica rasti novih naročil kot tudi nadaljevanja težav v verigah vrednosti in pomanjkanja materialov (surovin in polproizvodov). Tako vhodne (nakupne cene) kot izhodne (prodajne) cene se povečujejo, s čimer podjetja ohranjajo svojo maržo v aktualnih okoliščinah. Med 31 državami je rast proizvodnje beležilo 24 držav, od tega je bilo na prvih desetih mestih 9 evropskih. Na tretjem mestu so denimo bile ZDA. Slabša situacije je bila v Aziji, kjer je bilo med 12 najnižjimi vrednosti indeksa 10 azijskih. Krčenje proizvodnje je bilo zabeleženo na Tajskem, v Maleziji, Mjanmaru in Vietnamu, v Mehiki in Rusiji.

Gospodarska klima je bila septembra 2021 na mesečni ravni za 1,8 odstotne točke nižja (naša ocena: -0,9), na letni ravni pa je bilo še vedno za 8,5 odstotne točke višja. Na njeno spremembo na mesečni ravni so negativno vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,7 odstotne točke) ter med potrošniki (za 0,2 odstotne točke). Vpliva kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta bila pozitivna (vsak je prispeval 0,2 odstotne točke).

Povsem pričakovano je UMAR v jesenski napovedi močno izboljšal oceno za realno rast BDP v letu 2021, in sicer s 4,6 % na 6,1 %, kar je eden od zgodovinsko večjih pozitivnih popravkov glede obetov o rasti. Glede na podatke v 1. polletju, ki so sicer začasne narave, to ni presenečenje. Ob tem velja izpostaviti še dvig ocene rasti za leto 2022 (iz 4,4 % na 4,7 %), medtem ko je ocena za leto 2023 ostala nespremenjena (3,3 %).

Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila julija glede na predhodni mesec negativna (-1,7 %, naša ocena: -1,0 %), medletno (glede na julij 2020) pa je bila višja za 8,9 %. Pričakovano se je rast upočasnila (v 1. polovici leta je bila medletno višja za 15 %) na 13 % v prvih sedmih mesecih leta 2021. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v omenjenem obdobju medletno nižja za 2,6 %, v energetiki za 1,5 %, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 %.

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženje v svetovni industriji konec avgusta (54,1) nekoliko nižje kot julija (55,4), kar je bila posledica nižje rasti proizvodnje in novih naročil ter dviga stroškov vhodnih surovin in polizdelkov. Rast se je upočasnila tako v ZDA kot v območju evra, medtem ko so bili indeksi v azijskih državah v povprečju celo pod 50, kar nakazuje na krčenje proizvodnje v zadevnem mesecu. To je povezano s širjenjem primerov okužb s COVID-19 v številnih azijskih gospodarstvih.

Globalni proizvodni indeks JP Morgan Global Manufacturing je pokazal, da je bilo razpoloženja v svetovni industriji konec julija (55,4) precej podobno tistemu v juniji (55,5), oziroma, da dvig okužb v nekaterih večjih državah ni prispeval k poslabšanju pričakovanj o prihodnjem ali aktualnem poslovanju. Vsi trije glavni tipi predelovalnih dejavnostih so beležili rast, najpočasnejšo kategorija izdelkov za potrošnike, kjer pa se je rast sicer pospešila. Najboljša slika v predelovalnih dejavnostih je bila na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, ZDA, medtem ko sta na drugi strani precej pod povprečjem bili Kitajska (50,3) in Japonska (53). Vzhajajoči trgi Azije so bili še posebej šibki, saj se je aktivnost na Tajskem, Maleziji, Vietnamu, Indoneziji in Mjanmaru celo znižala.

BDP v EU-27 se je v 2. četrtletju 2021 povečal za 1,9 % glede na 1. četrtletje (v območju evra za 2 %, Reuters Consensus: +1,5 %), kar je bilo več od naših pričakovanj (1,4 %). Med 11-imi državami, za katere so podatki že na voljo, je bila najvišja rast zabeležena na Portugalskem (+4,9 %, kjer je bil, mimogrede, padec BDP v 1. četrtletju visok, pri -3,2 %) in v Avstriji (+4,3 %).

Evropska komisija (EK) je v sredo, 7. julija, objavila svojo poletno napoved, kjer je zvišala oceno za rast BDP v območju evra za leto 2021 s 4,3 % na 4,8 % (za leto 2022 s 4,4 % na 4,5 %) ter za inflacijo (z 1,7 % na 1,9 % v 2021 in z 1,3 % na 1,4 % za leto 2022). Pri Sloveniji je bil pozitiven popravek rasti med večjimi. Namesto prej predvidenih 4,9-odstotne rasti v 2021 naj bi ta bila celo 5,7-odstotna, za leto 2022 pa se je napoved rahlo znižala (s 5,1 na 5 %). Konsenz neodvisnih institucij je pri 4,7-odstotni rasti BDP v 2021 in 4,4-odstotni v letu 2022, kar dejansko pomeni, da je optimistični pogled oddelka ECFIN na EK med najvišjimi.

Vrednost v aprilu 2021 opravljenih gradbenih del je bila na letni ravni za 6,5 % višja, kar je precej manj od naše ocene (12 %). Tokrat so bile višje vrednosti vseh vrst del, razen na nestanovanjskih stavbah. Skupna vrednost teh del na stavbah je bila višja za 5,7 %, pri čemer je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah za 44,7 % višja, na nestanovanjskih stavbah pa za 11,1 % nižja. Vrednost opravljenih gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih je bila višja za 1,3 %, vrednost opravljenih specializiranih gradbenih del pa je bila višja za 10,5 %.