48. teden 2023
Preobrat v tržnih storitvah in zmerna rast brezposelnih
Septembrski podatki o realnem gibanju prihodkov v tržnih storitvah v Sloveniji (+0,8 % glede na avgust) kažejo na preobrat trendov v prometu in skladiščenju (+2,4 %), rast je ostala visoka v gostinstvu (+5 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3 %). Prav tako so bili navzgor revidirani podatki o rasti v predhodnih dveh mesecih, kar dviguje verjetnost o popravku gibanja BDP v 3. četrtletju (-0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni). Na drugi strani je na trgu dela čutiti šibkost, saj se je mesečna stopnja anketne brezposelnosti v oktobru zvišala na 4,1 % po desezoniranih podatkih, kar je bilo najvišje v zadnjih 15-ih mesecih. Ob koncu oktobra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 47,2 tisoč brezposelnih, kar je bilo 2,7 % več kot septembra. Oktobrski prirast registrirano brezposelnih je sezonski pojav, vendar je bil vseeno najvišji po letu 2019.
Obsega prodaje v storitvah in trgovini septembra ponovno višji
Skupni obseg prodaje (meri realno spremembo) v storitvenih dejavnostih in trgovini se je septembra v primerjavi z avgustom povečal za 0,8 %, kar je najvišja rast po januarju 2023. Nekoliko navzgor so bili prav tako revidirani podatki za julij (+0,5 %; prva ocena: +0,2 %) in avgust (-0,1 %; prva ocena: -0,7 %), zaradi česar je bil padec v 3. četrtletju glede na 2. četrtletje zmernejši (-0,5 %). V prvih devetih mesecih je bil obseg prodaje nižji za 0,5 % glede na isto obdobje lani. V trgovini je na mesečni ravni porasel za 0,1 %, pri čemer izstopa zlasti osmi zaporedni mesečni padec v trgovini na drobno (-0,5 %), medtem ko je bila v trgovini na debelo po treh zaporednih mesečnih padcih ponovno zabeležena rast (+0,7 %) in po padcu v avgustu prav tako v trgovini z motornimi vozili (+2,9 %). V tržnih storitvenih dejavnostih je prodaja po revidiranj podatkov porasla že tretji mesec zapored (+0,8 %), pred tem pa v juliju za 0,6 % in v avgustu za 0,9 % (prva ocena za oba meseca: brez rasti). K omenjenemu je po naši oceni prispeval višji obseg prodaje v prometu in skladiščenju (+0,4 %, +0,2 %; prva ocena za julij in avgust: -1 %, -1,5 %), predvsem zaradi višje julijske rasti v kopenskem prometu (+2,4 %; prva ocena: +0,1 %) in manjšega avgustovskega padca (-1,1 %; prva ocena: -2,8 %) ter prav tako višje avgustovski rasti v skladiščenju (+4 %; prva ocena: +1,7 %). Obseg prodaje se je na mesečni ravni povečal v treh od šestih dejavnostih, in sicer v gostinstvu (+5 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3 %) ter prometu in skladiščenju (+2,4 %). Znotraj te dejavnosti je bila rast zabeležena v skladiščenju (+2,7 %) in kopenskem prometu (+1,3 %). Padec je bil zaznan v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-3,8 %) ter poslovanju z nepremičninami (-1,7 %), medtem ko je stagniral v IKT dejavnostih. Vir: Statistični urad RS
Novembra avstrijska proizvodna podjetja poročala o manjšem padcu aktivnosti
Avstrijski proizvodni PMI se je novembra zvišal na najvišjo raven v zadnjih 8-ih mesecih, in sicer z 41,7 na 42,2, kar pa predstavlja zmernejši medletni padca proizvodne aktivnosti, ki je prisoten že 16 zaporednih mesecev. K zmanjšanju padca PMI indeksa je vplival predvsem manjši padec novih naročil, ki je bil najmanjši po marcu 2023, in prav tako izvoznih naročil. Nadaljnjemu padanju naročil in zmanjševanju obsega proizvodnje je sledilo prav tako zmanjševanje zalog dokončanih proizvodov, ki je bilo največje po septembru 2021. Ob manjši nabavni aktivnosti podjetij in posledično večji dobavljivosti materialov so se ponovno skrajšali dobavni roki dobaviteljev. Padanje zaposlenosti se je upočasnilo glede na oktober, vendar traja že sedmi zaporedni mesec. Nadaljevalo se je zniževanje vhodnih in izhodnih cen, ki pa so upadale najpočasneje po aprilu 2023. Po občutnem znižanju v oktobru, ko je bilo doseženo 12-mesečno dno, so bila pričakovanja glede obsega proizvodnje avstrijskih proizvodnih podjetij najvišja po juniju 2023, kljub temu pa večji delež podjetij pričakuje padec (33 %) kot pa rast (23 %). Vir: S&P Global
OECD zvišal napovedano rast cen za območje evra in ZDA v letu 2024
OECD je v novembrski ekonomski napovedi ocenil, da bo svetovna realna gospodarska rast za leto 2023 (2,9 %) nekoliko nižja glede na septembrsko napoved (3,0 %), pri čemer pa je ohranil napoved za leto 2024 pri 2,7 %. BDP v območju evra naj bi letos porasel za 0,6 % in naslednje leto za 0,9 % (septembrska napoved: +1,1 %), medtem ko bo v ZDA krepko višja, in sicer v letu 2023 pri 2,4 % (septembrska napoved: +2,2 %) in v letu 2024 pri 1,5 % (septembrska napoved: +1,3 %). Inflacija v območju evra bo v letu 2023 dosegla 5,5 % in v letu 2024 2,9 % (septembrska napoved: +3 %), medtem ko bo v ZDA nižja in bo letos dosegla 3,9 % (septembrska napoved: +3 %) in v letu 2024 2,8 % (septembrska napoved: +2,6 %). Rast realnega BDP bo v Sloveniji po pričakovanjih v letu 2023 dosegla 1,4 % in se v letu 2024 dvignila na 1,8 %, medtem ko naj bi povprečna rast cen v letu 2023 znašala 7,5 % in v letu 2024 upadla na 4,8 %. Vir: OECD
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: Zmernejši padec porabe električne energije v oktobru; Znižanje dela regulirane cene električne energije ključno pri novembrski deflaciji
EVROPA: Letna stopnja inflacije v območju evra ob padcu cen energentov in storitev na 29-mesečnem dnu; Ugodno novembrsko branje inflacije veliko presenečenje
SVET: V ameriškem gospodarstvu BDP v 3. četrtletju po drugi oceni še višji: Ocena rasti BDP v 3. četrtletju v ZDA višja zaradi višjih investicij
Kljub zmernejšemu padcu novih naročil v ZDA krčenje tekoče proizvodnje
Zamude pri dobavah najnižje po januarju 2020
Dogodki v tekočem tednu: oktobrski izvoz blaga
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
1. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZOPN)
2. Uskladitev minimalne plače s 1. 1. 2024 in rast plač
3. Zaposlovanje tujcev
4. Pomanjkanje zaposlenih
5. Obrestne mere (Euribor)
6. Cene naftnih derivatov
7. Inflacija v prihodnjih mesecih
8. Fiskalna politika v 2024 in naprej
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰