V mesecu juliju je EU-27 s tretjimi državami beležila 42 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (v juniju: 34 mrd EUR in v juliju predhodnega leta 16 mrd EUR presežka), kar je bilo predvsem posledica nižje rasti izvoza in višje rasti uvoza, pretežno zaradi višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 212 mrd EUR (v juniju 225 mrd EUR), kar je bilo le še za 13 % več kot julija lani (junijska medletna rast je bila pri 20 %). Uvoz blaga je bil na drugi strani še vedno višji za polovico (povečanje s 172 na 254 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 342 mrd EUR, kar je bilo za 22 % več kot v enakem mesecu lani. Navedeni podatki kažejo, da se je rast uvoza pretežno ohranila (predvsem zaradi rasti cen, ob zmernejši rasti uvoženih količin), medtem ko se je rast izvoza pričela umirjati. Vir: Eurostat

Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča proizvodnja/aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu kot tudi v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast je beležilo le pet dejavnosti: programska oprema in IT storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve. Precej podobni so bili podatki o novih naročilih, ki nakazujejo na dinamiko v prihodnjih mesecih. Najbolj so se znižali v gozdarstvu in proizvodnji papirja, proizvodnji gradbenega materiala, kemični industriji ter proizvodnji kovin in rud. Le v treh sektorjih so se nova naročila nekoliko povečala. Kljub temu se je zaposlovanje v povprečju še povečalo, najbolj v proizvodnji tehnološke opreme. Vir: S&P Global

Sestavljeni PMI v območju evra se je v avgustu po prvi oceni nekoliko znižal (s 49,9 na 49,2), vendar je bilo to manj od naše ocene (48,5) in srednje ocene neodvisnih analitikov (48,2). Pri tem se je predvsem znižalo zaupanje v storitvah (padec s 51,2 na 50,2), kar še vedno pomeni šibko rast in naj bi bilo posledica draginje, ki zmanjšuje realno povpraševanje po blagu in storitvah. V predelovalnih dejavnostih je PMI ostal na podobni ravni (49,7), medtem ko se je indeks tekoče proizvodnje znižal s 46,5 na 46,3, kar naj bi odražalo avgustovski padec industrijske proizvodnje, ki naj bi sledil julijskem padcu. Cenovni pritiski v proizvodnji se umirjajo, kar ni presenečenje glede na padec cen surovin. Med večjimi gospodarstvi v območju evra, so se s padci v industrijski proizvodnji soočili predvsem v Nemčiji in Franciji, medtem ko se je v drugih gospodarstvih ta verjetno še povečala.

Svetovni proizvodni PMI (JP Morgan in S&P Global) se je julija ponovno znižal, in sicer na 2-letno dno (51,1). Tako odraža stagnacijo industrijske proizvodnje na svetu (output indeks pri 50), predvsem pa negotovo izglede, saj se je obseg novih naročil ponovno znižal, dinamika nastajanja novih delovnih mest pa se je ustavila. Že tretjič v zadnjih štirih mesecih se je obseg proizvodnje v vmesni proizvodnji znižal, kar pretežno odraža težave v industrijah, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo veliko energentov in surovin.

Ameriški BDP se je v 2. četrtletju skrčil za 0,9 % na letni osnovi (to ni primerljivo z medletno spremembo, kot jo poznamo v Evropi), medtem ko je bil v 1. četrtletju nižji za 1,6 %. Padec je bil posledica znižanja zalog (predvsem pri splošnih trgovcih in pri trgovcih z motornimi vozili), investicij v stanovanjsko gradnjo, nižje potrošnje države za federalni ravni in ravni posameznih držav (manjše potrebe zaradi pandemije). Nižje zaloge so vplivale kar za 2 o. t. nižji BDP (kot bi sicer bil), stanovanjske investicije pa denimo 0,7 o. t. Analitiki so pričakovali rast v višini 0,4 % BDP. Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev povečala kot tudi izvoz, ki sta dejansko ključni komponenti kakovostne gospodarske rasti. Pi izvozu je izstopala večja rast izvoza industrijskega blaga in surovin (naftnih derivatov in plina), kot tudi hrane, krmil in pijač. Pri storitvah je izstopala rast izvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo tujih turistov v ZDA. Na strani uvoza je izstopala rast uvoza potovanj, kar pomeni večjo potrošnjo državljanov ZDA v tujini, kar je bilo posledica tako povečanja potovanj in letalskega prometa kot močnega dolarja, ki povečuje kupno moč Američanom. Znotraj potrošnje gospodinjstev so upadli nakupi blaga, povečalo pa se je trošenje storitev, še posebej v turizmu, zdravstvu in transportnih storitev. Poslovne investicije so ostale realno nespremenjene, kar odraža omahovanje zasebnega sektorja glede investicij. Posledično lahko zaključimo, da je bil padec BDP statistične narave ter so ZDA res vstopile v recesijo (dva zaporedna znižanja BDP), vendar je ta izključno tehnične narave, saj se je zaposlenost še povečala in so kakovostne komponente BDP porasle. V 3. četrtletju lahko v ZDA pričakujemo okoli 2-odstotno rast, že na podlagi aktualnih podatkov za mesec julij. Ameriško gospodarstvo je bilo v 2. četrtletju realno za 2,5 % večje kot v četrtletju pred izbruhom pandemije (4. četrtletje 2019).

Gospodarska klima v Sloveniji se je v mesecu juliju pričakovano poslabšala (znižala se je za 1,7 o. t. na -1,1) in je zdaj nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, kar odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnostih glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih. Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin, ki zmanjšujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev, v industriji pa je skrb večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina.

Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v mesecu maju povečala za 0,8 % (prav toliko tudi v območju evra), kar je bilo več od naše ocene (+0,2 %) in več kot v mesecu aprilu (+0,4 %). Ti podatki so sicer začasne narave, kar pomeni, da so manj zanesljivi, vseeno pa kažejo, da se trdni podatki (podatki, ki kažejo prihodke, proizvodnjo) v gospodarstvu v 1. polletju v Sloveniji niso pomembno poslabšali. Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se je zvišala le za 0,2 %. K mesečni rasti je tako najbolj prispevala dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki je porasla za 5,1 %. V rudarstvu se je znižala na 7,7 %, kar pretežno odraža spremembe v količini izkopanega lignita v Premogovniku Velenje.

Globalni sestavljeni PMI (J.P. Morgan Composite) se je v juniju pričakovano povečal (s 51,3 v maju na 53,5 v juniju), kar je bilo posledica povečanja proizvodnje na Kitajskem zaradi umika pretežnega dela zajezitvenih ukrepov v Šanghaju. V kolikor bi iz indeksa izločili Kitajsko, bi se PMI znižal, in sicer s 53,9 na 53,1. Svetovna proizvodnja se je tako po aprilskem in majskem padcu v juniju povečala. Rast v storitvenem sektorju je bila najvišja v zadnjih štirih mesecih. Rast je bila hitrejša v poslovnih storitvah in proizvodnji potrošniških izdelkov, medtem ko se je umirila pri potrošniških storitvah. V Braziliji, Indiji in na Kitajskem je bila vrednost indikatorja najvišja (med 14 velikimi svetovnimi gospodarstvi), medtem ko se je njegova vrednost najbolj okrepila na Japonskem, v Združenem kraljestvu in Braziliji. Kitajsko in rusko gospodarstvo se ponovno krepita, medtem ko se je rast upočasnila v vseh ostalih gospodarstvih. Nova naročila so se povečala najpočasneje po juliju 2020, medtem ko so se nova izvozna naročila skrčila še četrti zaporedni mesec.

Consensus Economics, mesečna anketa med neodvisnimi inštitucijami, ki napovedujejo gospodarska gibanja za države, je za Slovenijo v mesecu juniju nekoliko pričakovano dvignil obete za gospodarsko rast v letošnjem letu (+0,4 odstotne točke v 1 mesecu) in celo v letu 2023 (+0,1 odstotne točke), kar je predvsem posledica dveh dejavnikov - okrepitve pričakovanj o dvigu realne rasti potrošnje gospodinjstev (s 5,5 % na 7 % v 2022 in s 2,8 na 3 % v 2023) in pričakovanj o rasti investicij (s 5,1 na 7,5 % v 2022) ter rasti industrijske proizvodnje (s 3,4 % na 3,5 % v 2022 in s 3,0 na 3,1 % v 2023) in s tem realne rasti izvoza blaga. Dvig ocene za leto 2022 v veliki meri izvira iz visokega učinka prenosa in s tem visoke gospodarske rasti v 1. četrtletju (realno skoraj za desetino več). Med državami v vzhodni in južni Evropi so obeti za gospodarsko rast v 2022 višji le še za Poljsko (4,9 %), nekoliko nižji so za Madžarsko (4,5 %). Obeti za rast v prihodnjem letu so se pretežno znižali, z izjemo za Slovenijo, kjer so se zvišali.