Skromna julijska deflacija v območju evra odraža predvsem padec cen izdelkov, medtem ko se cene storitev umirjajo manj. Večmesečni trend padanja cen surovin se je v juliju prekinil, saj so cene nafte pridobile okoli 5 %, kar vnovič ustvarja nelagodje med potrošniki in nosilci denarne politike. Opazna rast cen prevozov ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA in Evropo kaže na ponovno rast uvoza blaga, pri čemer vse bolj izstopa blago z višjo dodano vrednostjo – elektronske komponente in drugi proizvodi, povezani s prehodom v elektrifikacijo in električna vozila. Junija se je medletna vrednost izvoza blaga Slovenije na trge EU-27 še tretji zaporedni mesec znižala, količinsko (merjeno po teži) pa deseti zaporedni mesec (od oktobra 2022), kar odraža povezanost slovenske industrije s šibkostjo proizvodnje in potrošnje na evropskem trgu.

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).

V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.

Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.

Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.

Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.

Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).

Svetovno gospodarstvo je v aprilu doseglo visoko raven optimizma, vendar predvsem storitven del, ki sicer predstavlja dve tretjini dodane vrednosti. To je posledica visoke naklonjenosti svetovnih potrošnikov h konzumaciji turističnih in prostočasnih storitev, kar hkrati vpliva na ohranitev storitvenega dela inflacije. Ob tako visokem povpraševanju namreč ponudniki ne čutijo nižjega povpraševanja ob zviševanju cen oziroma so manj naklonjeni k strategiji povečevanja tržnega deleža, bolj pa k strategiji povečevanja bruto marž. Višje obrestne mere bodo vse bolj vplivale na zadržanost pri nakupih investicijskih (nepremičnine) in trajnih dobrin (vozila) v gospodarstvih, kjer je financiranje teh nakupov z odloženim financiranjem bolj pogosto.

Gospodarski obeti v območju evra so se v aprilu močno okrepili, saj je sestavljeni PMI presegel vrednost 54, vendar predvsem na račun storitev, medtem ko se industrija še ne krepi. V ZDA se tudi zadnja sicer že krepi. Po pričakovanjih se cene prevozov ladijskih kontejnerjev zopet povečujejo, kaj odraža večanje izvoza Kitajske na svetovne trge. Nekoliko bolj ugodni pogoji menjave, ki se odražajo v nižjih cenah surovin in fosilnih goriv so v februarju prispevali k prvem pozitivnem trgovinskem presežku EU-27 pri blagu po juliju 2021. Kaj lahko naredi spremenjena statistična obravnava dokapitalizacije energetskih družb, najbolje pokaže javno-finančni primanjkljaj, ki je bil v lanskem letu v Sloveniji že na Maahstritski meji, pri 3 % BDP.

Pomanjkanje lignita in s tem nižja proizvodnja v rudarstvu ter energetiki še naprej pomembno vplivata na dinamiko industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je šibka. V februarju je bil prisoten padec v farmaciji, kjer so mesečna nihanja visoka tudi zaradi učinkov oplemenitenja blaga, ki vpliva tako na uvozno-izvozno dinamiko kot industrijsko proizvodnjo. Februarski podatki so pokazali, da industrijska proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, večji padci so bili še v lesni industriji. Vrednost zalog je v glavnini dejavnosti naraščala hitreje od proizvodnje, kar znižuje obete za rast. Na drugi strani pričakujemo rast proizvodnje v avtomobilski verigi, predvsem zaradi izboljševanja dobavljivosti polprevodnikov, kar ima na slovensko industrijo ugodne posredne in neposredne učinke.