V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.

Marca so se cene na mesečni ravni (glede na februar 2022) znižale za 1,1 % (prejšnji mesec so se povišale kar za 1,4 %). Na letni ravni so se marčevske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 5,4 %, kar je izjemno visok padec po februarski rasti (6,9 %) in izvira iz začasnega, 3-mesečna znižanja trošarin na električno energijo in zaradi visokega učinka osnove (marca 2021 so bile cene že precej višje kot februarja 2021, kar pomeni učinek rastoče osnove). Kot zanimivost naj omenimo, da je prav marčevski indikator znotraj zaupanja potrošnikov pokazal, da je bil v tem mesecu rekorden delež gospodinjstev, ki so ocenjevala, da bo rast cen v prihodnosti še višja. Lahko rečemo, da so se motili, in sicer verjetno vsaj za mesece marec, april in maj 2022.

Gospodarska klima v Sloveniji se je po štirih zaporednih mesecih rasti v marcu 2022 znižala za 5,2 odstotne točke, kar je bilo skladno z našimi pričakovanji (-5,6). Na letni ravni je ostala višja, in sicer za 2 odstotni točki. Negativno so na mesečno spremembo vplivale nižje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 2,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke). Vpliv nižjega zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil blažji (za 0,5 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pozitiven (za 0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu na spremembo ni imel vpliva.

OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. Več v prilogi.

Indeks nabavnih managerjev v svetovni elektronski industriji se je februarja znižal (s 56,3 na 54,8) na najnižjo vrednost v zadnjih 15 mesecih. Upočasnila se je tekoča rast proizvodnje in novih naročil. Indeks se je znižal zaradi nekoliko šibkejšega povpraševanja, pomanjkanja surovin in odsotnosti zaposlenih (v Aziji je bilo to bolj izrazito). Podobno kot v drugih sektorjih se zamude pri dobavah nekoliko znižujejo. Stroškovni pritiski ostajajo visoki, saj so se cene surovin na mednarodnih trgih povečale, hkrati pa so narasli stroški transporta. Februarja je tako okoli 28 % svetovnih proizvajalcev dvignilo cene (le 1 % jih je znižalo), kar je bilo sicer nekoliko manj kot januarja.

BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % (desezonirano, glede na predhodno četrtletje), kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar je bila visoka rast (le v 2. četrtletju je bila višja, pri 16,1 %). V celotnem letu 2021 je bila rast 8,1-odstotna, kar je bilo več od zadnjega konsenza (6,7 %). Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 % (tudi zaloge so pozitivno prispevale k rasti, v višini 0,8 odstotne točke). Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 % (odražal je tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij). K celotni rasti BDP je tako predvsem prispevala višja potrošnja gospodinjstev (70 % rasti). Ta je bila realno višja za 4,3 % glede na leto 2019.

Gospodarska klima v Sloveniji se je v februarju 2022 pričakovano izboljšala, predvsem zaradi pretežnega umika omejitev s storitvenih dejavnostih. Na mesečni ravni je bila višja za 1,2 odstotne točke (pričakovali smo dvig za 0,3 točke) in na letni ravni za 10,1 odstotne točke. Pozitivno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Vpliv kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu je bil negativen, vendar je bil vpliv majhen (vsak za 0,1 odstotne točke).