Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.

Dinamika trgovinske menjave je v Sloveniji tudi aprila ostala na visoki ravni. Nekoliko nasprotno od pričakovanj, se je celo še okrepila. Aprilski izvoz (4,2 mrd EUR; naša ocena: 3,9 mrd EUR) v letu 2022 je bil za skoraj 1 mrd EUR višji kot v enakem mesecu lani, uvoz (4,7 mrd EUR) pa za 1,4 mrd EUR. Medletno je bila rast izvoza blaga pri 29 % (prve štiri mesece je bila višja za 24 %), uvoza pa pri 43 % (prve štiri mesece je bila višja za 48 %). Trgovinska bilanca (presežek vrednosti uvoza nad izvozom) je aprila ostala negativna (-570 mio EUR) in se je v štirih mesecih tekočega leta povečala na 2,2 mrd EUR, kar je izjemno veliko (12 % BDP). V prihodnjih mesecih pričakujemo upočasnjeno rast zasebne potrošnje ter tudi efekt izvoza višjih cen industrijskih izdelkov, zato ocenjujemo, da se bo mesečni primanjkljaj dinamično zniževal. Vir: Statistični urad RS.

Sestavljeni PMI za območje evra je v maju po prvi oceni (podatki so bili anketno zbrani med 12. in 20. majem) nekoliko upadel (s 55,8 v aprilu na 54,9), kar je bila posledica nekoliko nižje rasti v storitvah (56,3) in slabših pričakovanj v predelovalnih dejavnostih (54,4), vendar se je ocena tekoče proizvodnje (v maju) izboljšala na 51,2. Na podlagi tega indikatorja je pričakovati tudi v 2. četrtletju zmerno rast proizvodnje v območju evra.

Slovenski BDP je bil v 1. četrtletju 2022 realno višji za 0,8 % glede na predhodno četrtletje (desezonirano), kar je znatna upočasnitev glede na rasti, ki smo jih bili vajeni od začetka leta 2021. Kljub temu lahko označimo rast kot izjemno visoko, saj je sledila 5,3-odstotni četrtletni rasti v zadnjem četrtletju 2021, in takšnim rastem običajno sledi padec. 0,8-odstotna rast je bila prav tako višja kot v EU (+0,4 %) in 4-krat višja od naše ocene (+0,2 %).

Svetovni proizvodni indeks PMI (JP Morgan) se je aprila (52,2) ponovno nekoliko znižal glede na marec (52,9) in je dosegel najnižjo vrednost po avgustu 2020. Indeks tekoče proizvodnje (»output«) je upadel pod 50 (48,5), kar pomeni, da se je aprila svetovna proizvodnja znižala, in sicer predvsem zaradi situacije na Kitajskem. Brez upoštevanja le-te se je indeks svetovne proizvodnje celo nekoliko povzpel, in sicer na 53,2. Tekoča proizvodnja se je v ZDA okrepila na 9-mesečno najvišjo vrednost, upočasnitev rasti v območju evra pa se je nadaljevala. Mednarodna trgovina se je skrčila drugi zaporedni mesec, in sicer predvsem na Kitajskem, deloma tudi v Nemčiji, Franciji in na Japonskem. Med večjimi svetovnimi gospodarstvi je bilo največ optimizma prisotnega v ZDA, Avstraliji, Kanadi in območju evra (znotraj tega na Nizozemskem in v Franciji), največ pesimizma v industriji pa je bilo na Kitajskem in delno v Mehiki. V državah ASEAN se je razpoloženje okrepilo (rast s 51,7 na 52,8), pri čemer je po optimizmu izstopal Singapur (58,1). Med sedmimi državami te skupine so obstajale razlike v obsegu zajezitvenih ukrepov, v povprečju pa so bili ti ukrepi blažji, kar je okrepilo delovno prisotnost zaposlenih. Vir: JP Morgan, S&P Global.

V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.