Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno povečal skoraj za desetino ali za 716 milijonov EUR in je znašal 8 milijard EUR (v celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1,1 milijardo EUR). Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19 potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.
Gospodarska klima višja kljub pričakovanjem o novem zaostrovanju ukrepov. Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke).
Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu marca za 2 % nižji kot v enakem obdobju lani. Promet domačih vozil je bil medletno podoben, promet tujih vozil pa za 3 % manjši.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v januarju 2021 medletno višja za 1,3 % (v območju evra: +0,1 %), glede na december za 1,6 %. Krepila se je predvsem proizvodnja v visoko tehnološko zahtevnih dejavnostih (farmacija, elektronika: za 5,4 %), medtem ko se je srednje nizko tehnološka okrepila za 5,8 % (proizvodnja kovin, gume, plastike).
Januarska stopnja anketne brezposelnosti je v območju evra znašala 8,1 %, kar je bilo podobno kot decembra 2020 in 0,7 odstotne točke več kot januarja 2020. V EU-27 je bila nižja (7,3 %) predvsem zaradi nizke brezposelnosti v vrsti manjših članic, ki so se EU-27 priključile kasneje (pretežno nove članice). Stopnja brezposelnosti mladih je ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem mesecu (16,9 %). V Sloveniji je bila januarja 2021 stopnja anketne brezposelnosti pri 4,7 % in je bila medletno višja za 0,6 odstotne točke.
Prva objava slovenskega BDP za leto 2020 je bila nad našimi pričakovanji (-6 %), saj naj bi se v celotnem letu skrčil le za 5,5 % (realno) oziroma za 4,3 % (nominalno). Padec potrošnje gospodinjstev (55 % BDP) v višini 9,8 % je bil ključen pri padcu BDP. Zaradi nižjega padca izvoza (-8,7 %) od uvoza (-10,2 %) je prispevek neto izvoza pozitivno vplival na povečanje BDP (za 0,4 odstotne točke). Potrošnja države je bila višja za 1,8 %, medtem ko so se investicije skrčile za zmernih 5,8 %. Od tega so bile investicije v osnovna sredstva nižje za 4,1 %, manjše zaloge pa so vplivale na nižji BDP v takšni višini (0,4 odstotne točke), kot ga je neto izvoz povečal.
Gibanje anketne stopnje zaposlenosti po metodologiji ILO pritrjuje izboljšanju na področju trga dela. Decembra naj bi se desezonirana stopnja brezposelnosti v Sloveniji znižala na 4,7 % (maj: 5,5 %), kar je pol odstotne točke več kot aprila 2020. Na ravni EU-27 je bilo povečanje pri 1 odstotni točki. Osebe, ki so bile na čakanju na delo ali skrajšanem delovnem času po tej metodologiji niso štete med »brezposelne«. To je zelo pomembno imeti v mislih v času, ko se razmere izboljšujejo ter pada delež upravičenih subjektov do pomoči, s tem pa se povečuje verjetnost znižanje dela zaposlenih, ki so danes še na podpornih shemah.
Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za 0,5 mrd EUR.
Evropska komisija se je 28. januarja odločila podaljšati začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca 2020 za podporo gospodarstvu ob izbruhu koronavirusa, in sicer do 31. decembra 2021. Prav tako se je odločila razširiti področje uporabe začasnega okvira, in sicer tako, da je povišala zgornje meje, ki so v njem določene, in omogočila, da se do konca naslednjega leta nekateri vračljivi instrumenti pretvorijo v neposredna nepovratna sredstva. Navedeno najavo smo pričakovali in je zelo pozitivna, saj državam spet omogoča več manevrskega prostora pri podpori gospodarstvu. Začasni okvir naj bi sicer prenehal veljati 30. junija 2021, razen za ukrepe dokapitalizacije, ki bi se lahko odobrili do 30. septembra 2021.