Januarski podatki o razpoloženju v treh največjih svetovnih gospodarstvih (ZDA, EU-27, Kitajska) so pretežno dobri in nakazujejo na dvig optimizma glede prihodnjega poslovanja. Rast cen življenjskih potrebščin se podobno kot v ZDA umirja tudi v območju evra, vendar ni nujno, da bo trend zniževanja linearen tudi v prihodnjih mesecih. Zaenkrat še ni znamenj, da bi ECB prej zaključila z dvigom obrestnih mer, kot je to trg še nedavno pričakoval. Manj ugodni pogoji kreditiranja so zaustavili rast cen nepremičnin, ponekod tudi dinamiko stanovanjskega gradnje. Šibkejši dolar je za uvoznike surovin in energentov in območja evra blagodejen.

Sestavljeni PMI za območje evra se je januarja okrepil na 50,2 (49,3 v novembru), kar je bila najvišja vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Vhodne cene so se znižale, ker so se znižale tudi zamude pri dobavah, povprečna prodajna cena izdelkov in storitev pa je še rasla, predvsem zaradi rasti stroškov dela in drugih stroškov. K rasti so prispevali predvsem sektorji kot so tehnologija (IT storitve in oprema), zdravstvo (storitve in farmacija) in industrijske storitve. Znižal se je upad poslovanja v finančnih storitvah, sektorju nepremičnin in sektorju surovin. Vir: S&P Global

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je januarja po treh mesecih krepitve (+9 o. t.) znižal za 4 o. t. glede na december, kar je bilo manj od naših pričakovanj (dvig za 2 o. t.). K padcu so predvsem prispevali 4 kazalniki: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu (-6 o. t.), pričakovano finančno stanje v gospodinjstvu (-3 o. t.), pričakovanja o gospodarskih razmerah v državah (-3 o. t.), in pričakovanja o večjih nakupih (-3 o. t.). Nenavadno je, da se je primernost trenutka za večje nakupe izboljšala za 6 o. t., kar lahko pomeni, da nam potrošniki želijo sporočiti, da bodo zaradi še vedno povišane rasti cen v prihodnje pohiteli z nakupi, ki bi jih sicer ustvarili v prihodnosti. Vendar čas nakupa teh dobrin (večji nakupi) ni odvisen le od želje potrošnikov, temveč tudi od razpoložljivosti blaga, ki ga najbolje odražajo zamude pri dobavah že naročenih vozil. Paradoksalno bo torej dinamika potrošnje pri večjih nakupih odvisna tudi od hitrosti zmanjševanja zamud pri dobavah vozil in drugih kompleksnih dobrin. Naklonjenost izboljšavam v stanovanju se je v zadnjih dveh četrtletjih okrepila (+5 o. t.) in je bila primerljivo visoko kot v letu 2019. Vir: Statistični urad RS

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila novembra realno za 0,7 % višja kot mesec prej, kar je bilo nekoliko več od naših pričakovanj (+0,3 %). Zvišala se je v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %) ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 18,1 %), v rudarstvu pa se je znižala (za 5,0 %). V prvih 11-ih mesecih je bila industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za skoraj 5 % (izstopala je pri visoko tehnoloških sektorjih, kjer je znašala +20 %, kamor spadajo farmacija, elektroindustrija ter letalstvo), v rudarstvu za 24 % (dinamika izkopa premoga je bila v 1. polletju dobra), v energetiki pa nižja za 26 %. Visoka rast industrijske proizvodnje se je v zadnjih treh znanih mesecih (september-november) še okrepila nad 11-mesečnim povprečjem v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+27 %), drugih vozil in plovil (+27 %), električnih naprav (+13 %), tekstilij (+10 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+10 %), oblačil (+9 %) in pijač (+8 %). Visoka rast je bila verjetno prisotna tudi v farmaciji, vendar so podatki zaupne narave. Dvoštevilčni padci med septembrom in novembrom so bremenili proizvodnjo kovin (-13 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (-12 %) ter obdelavo in predelavo lesa (-11 %). Nekoliko nižja je v tem obdobju bila proizvodnja papirja (-8 %), živil (-7 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-5 %) in izdelkov iz gume in plastike (-4 %). Po visoki medletni rasti v avgustu in septembru so negativni trendi zopet zajeli proizvodnjo motornih vozil in prikolic, kjer je bila medletna proizvodnja v zadnjih treh znanih mesecih nižja za 3 %. Vir: Statistični urad RS

Kitajski proizvodni PMI (49,4) se je decembra 2022 zopet nekoliko znižal, ker so v tem mesecu zajezitveni ukrepi proti covid-19 še imeli visoko ekonomsko ceno. Proizvodnja se je glede na november zmerneje znižala, predvsem zaradi manjšega povpraševanja na domačem in tujem trgu kot tudi zaradi začasnega zaprtja nekaterih proizvodnih obratov, nova naročila pa so močneje upadla. Kar je pomembneje je, da so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju izboljšala na najvišjo vrednost po februarju 2022. Zaloge polproizvodov in končnih naročil so upadle, kar je načeloma spodbudno za prihodnjo rast proizvodnje. Šesti zaporedni mesec so se dostavni časi poslabšali, medtem ko kitajska podjetja dala prednost tujim naročnikom. Storitveni PMI je na drugi strani že porasel s 46,7 na 48,0, kar pomeni, da so zajezitveni ukrepi imeli manj negativen vpliv na poslovanje storitvenih dejavnosti na Kitajskem. Optimizem o poslovanju v prihodnjih 12 mesecih se je okrepil na najvišjo vrednost po juliju 2021, kar pomeni, da kitajska podjetja pričakujejo vnovičen porast povpraševanja domačih potrošnikov. Vir: Caixin, S&P Global

Po doseženem dnu v mesecu oktobru (-5,3) se je indeks gospodarske klime v Sloveniji decembra okrepil že drug zaporedni mesec, in sicer na vrednost 0,8. Na njegovo rast je vplivalo izboljšanje prav vseh kazalnikov. V trgovini na drobno se je v dveh mesecih okrepil za 10 točk, zaupanje potrošnikov je poraslo za 7, zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih za 6 (njun vpliv je bil največji zaradi sestave kazalca gospodarske klime) in v gradbeništvu za 5 točk. Nekoliko podrobnejši pogled v posamezne vprašalnike razkrije, da naj bi se v predelovalnih dejavnostih pričakovana proizvodnja (+11) in izvoz (+8) zopet povečala, pri čemer je pozitivno, da so se zaloge končnih izdelkov znižale (-3). Zagotovljena proizvodnja se je sicer skrčila za 1 mesec (iz 5 na 4), kar pomeni, da imajo proizvodnja podjetja sedaj manj obsežno knjigo naročil. V storitvenih dejavnostih je izstopala rast zaposlovanja (+8), ocena poslovnega položaja (+5) in pričakovanega povpraševanja (+5). Decembra je bil kazalnik zaupanja pomembno višji od dolgoletnega povprečja v trgovini na drobno (+12), gradbeništvu (+34) in storitvenih dejavnostih (+10). V predelovalnih dejavnostih je bil nižji za 3, zaupanje potrošnikov pa je bilo nižje za 9 točk. Vir: Statistični urad RS

Gospodarska klima v Sloveniji se je novembra pričakovano okrepila (+3,5 o. t.), vendar je bila intenzivnost rasti precej večja od naše napovedi (+0,4 o. t.). K zvišanju je prispevalo vseh pet posameznih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (+1,5 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (+1,4 o. t.), med potrošniki (+0,3 o. t.), v trgovini na drobno (+0,2 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Rast kazalnika pripisujemo padcu cen energentov na veleprodajnih trgih ter pomembnih zagotovilih o alokaciji potrebnih javnih sredstev v 2023 za boj proti energetski draginji. Vir: Statistični urad RS

V tretjem četrtletju se je realna rast slovenskega BDP medletno znižala na 3,4 % (9,7 % v prvem in 8,3 % v drugem). Nižja rast na medletnem nivoju je bila pričakovana, vendar je padec glede na predhodno četrtletje (podatek, prilagojen za sezono in koledar) presenetljiv (-1,4 %), tako glede na našo napoved (+0,2 %) kot na podatke o spremembi na nivoju EU-27 (+0,2 %). Po dosegljivih podatkih na Eurostatu je bil padec v Sloveniji med 14-imi državami, za katere so podatki na voljo, največji, medtem ko je srednja sprememba (mediana) znašala +0,25 %. Na prvi pogled je bil podatek presenetljiv tudi zaradi dejstva, da so bili številni poslovni indikatorji poslovanja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje višji (industrijska proizvodnja, gradbena dela, prihodki v storitvah, prodaja na drobno ipd.). Potrošnja gospodinjstev je v tem obdobju porasla za 1,2 %, potrošnja države je ostala nespremenjena, investicije v osnovna sredstva pa so porasle za 2,6 % (od tega je bila rast še posebej visoka pri drugih zgradbah in objektih: +3,0 %). Rast izvoza blaga in storitev se je okrepila s 2,6 % v predhodnem četrtletju na 3,6 %, uvoza pa s 1,4 na 1,8 %. Ključna in edina komponenta BDP, ki je prispevala k padcu BDP na izdatkovni ravni, so bile zaloge, ki so se zmanjšale s 874 na 116 mio EUR. Zaloge so volatilna postavka in nihanja na nivoju med 50 in 400 mio EUR so bila prisotna tudi v predhodnih štirih četrtletjih. Te zaloge so bile tokrat povezane s padcem dodane vrednosti v trgovini (-11 %), kar je lahko posledica le znižanja zalog v tej dejavnosti, najverjetneje v dejavnosti prodaje naftnih derivatov, motornih vozil ali pa distribuciji. Po proizvodni metodi BDP se je (realna) dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih povečala za 1 % (+1,2 % v predhodnem), v gradbeništvu za 3,3 %, v IKT dejavnostih za 2,3 % in v drugih storitvenih dejavnostih za 1 %. S padcem so se soočili le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-0,7 %). Vir: Statistični urad RS

Bonitetna agencija Fitch je sledila nedavni odločitvi bonitetne agencije Moody's in je Sloveniji potrdila kreditno oceno na državni dolg A s stabilnimi obeti. Ob tem je navedla visoke kazalnike razvoja in upravljanja, izboljšanje zunanjih pogojev financiranja in kredibilno institucionalno okolje. Javni dolg je glede na majhnost gospodarstva visok, uveljavitev strukturnih reform, s katerimi imajo težave tudi zahodna gospodarstva, pa je počasna. Izrazili so relativno visok optimizem v rast v 2023, ko naj bi se BDP okrepil za 1,3 %, kar je med višjimi ocenami. Ob tem naj bi javno-finančni primanjkljaj naslednje leto znašal 4,1 % BDP, kar naj bi bilo več kot letos (3,6 %), vendar manj kot je predvideno v osnutku proračunu (5 %). Do zdaj je bilo takšno mnenje prej izjema kot pravilo s strani kreditnih agencij. Vir: Fitch Ratings