Od začetka meseca maja se povprečna promptna cena prevoza klasičnega ladijskega kontejnerja (40 čevljev) po oceanu zopet močno draži. Ta je v preteklem tednu dosegla 5.900 USD, kar je največ po 25. avgustu 2022. Od doseženega vrha v septembru 2021 (10.377 USD) je cena nižja za 43 %. Glede na ceno pred pandemijo (2019), ko je bila cena najema pri 1.420 USD, je cena višja za več kot 4-krat. Na tedenski ravni so za 3 % porasle cene prevoza med Šanghajem in New Yorkom (9.387 USD). K rasti zadnjih je prispevalo tudi podpovprečno stanje vodnatosti Panamskega prekopa, ki se sicer postopoma izboljšuje, vendar vpliva na manjši in dražji ladijski promet. Na višanje cen ladijskega prevoza vpliva rast cen zavarovanj ob še vedno prisotnih napadih Houtijev ob obali Jemna v Rdečem morju. Prav tako del porasta cen pripisujemo odločitvam trgovcev o predčasni dobavi blaga ob časovno daljšem transportu blaga in morebitnih nepredvidenih zapletih v dobavnih verigah. Omenjeno je razvidno tudi v kitajskih izvoznih podatkih, ki za junij nakazujejo najvišjo rast izvoza v zadnjih 15-ih mesecih. Rast cen prevoza tako pripisujemo tudi sezonsko nadpovprečnemu povpraševanju evropskih in ameriških kupcev po blagu, izdelanem v Aziji.

V 1. četrtletju 2024 so se cene stanovanjskih nepremičnin v EU-27 povišale za 0,4 % glede na prehodno četrtletje. Tako so nadomestile 0,3-odstotni padec v predhodnem četrtletju. Povišanje cen je bilo visoko v manjših državah (Bolgarija: +7,1 %, Madžarska: +5,1 %, Litva: +3,3 %, Španija: +2,7 %, Latvija: +2,7 %). V Franciji so drugo zaporedno četrtletje upadle (-2,1 %; predhodno: -2,7 %), kot tudi v Nemčiji (-1,1 %; predhodno: -2,0 %), medtem ko so bile v Italiji v zadnjih treh četrtletji bolj kot na podobni ravni. Nizka brezposelnost, rast plač in inflacija so dejavniki, ki prispevajo k stabilizaciji cen.

Indeks poslovne klime ifo v Nemčiji je junija nekoliko presenetljivo upadel, in sicer na 88,6 (89,3 v maju), kar je najnižja raven v zadnjih treh mesecih. K temu je prispevalo nazadovanje pričakovanj glede prihodnjega poslovanja, medtem ko je bila ocena trenutnih razmer nespremenjena.

V drugem četrtletju je bila gospodarska klima v Sloveniji najvišja po 1. četrtletju 2023, k čemur je prispevalo zaupanje med potrošniki (najvišje po zadnjem četrtletju 2021), v trgovini (najvišje po 3. četrtletju 2022), predelovalnih dejavnostih (najvišje po 1. četrtletju 2023) in storitvah (najvišje po 2. četrtletju 2023), medtem ko je bilo v gradbeništvu najnižje po zadnjem četrtletju 2020. Rast gospodarske klime podpira predvsem trend zniževanja rasti cen, kar krepi realno kupno moč. V juniju bo učinek osnove skoraj zagotovo vplival na to, da bo inflacija v Sloveniji na letni ravni upadla pod 2 %, kar bo dodatno prispevalo k rasti razpoloženja med potrošniki.

Podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so precej spremenljivi, saj visokim padcem v posameznem mesecu (marec glede na februar: -6,9 %) sledijo tudi visoke rasti (april glede na marec: +5,7 %), kljub desezoniranem pogledu na podatke. Trimesečno drseče povprečje kaže, da okrevanje proizvodnje poteka od zadnjega četrtletja lani. Rast so poganjale dejavnosti, združene v visoko tehnološki proizvodnji, kjer ima največji pomen proizvodnja farmacevtskih izdelkov, manjšega pa tudi elektronska industrija.

Povprečne cene električne energije za negospodinjske odjemalce v Sloveniji pred DDV so se v 1. četrtletju (169 EUR/MWh) znižale za petino glede na predhodno četrtletje, zemeljskega plina pa za šestino. Spremembe so bile bolj izrazite pri električni energiji, tudi zaradi večje pojavnosti letnih pogodb za nakup. Cene električne energije so bile najnižje po 2. četrtletju 2022, zemeljskega plina pa najnižje po zadnjem četrtletju 2021. Kar preseneča je predvsem to, da se v 1. četrtletju ta padec cen še ni odrazil v znatni rasti industrijske proizvodnje, ki pa bo verjetno večja v drugem in tretjem četrtletju, kar nakazuje okrevanje proizvodnih PMI v regiji.

Majski podatki o poslovni klimi v nemški predelovalni dejavnosti so bili najboljši v zadnjem letu, k čemer je prispeval bolj optimističen pogled na prihodnost kot tudi ocena aktualnih razmer. Glede na vrednost kazalnika (-6,2) pa visoke rasti ni pričakovati. Izboljšalo se je tudi poslovno razpoloženje v trgovini (še posebej v veleprodaji) ter v gradbeništvu, medtem ko se je optimizem v storitvah nekoliko ohladil. Verjetnost gospodarske rasti v Nemčiji je v skladu z ifo-vim semaforjem pri 85 %.

Povprečna rast cen storitev v najpomembnejših tržnih storitvah v Sloveniji se umirja, in sicer v obdobju zadnjega leta najbolj izrazito v transportu (+0,7 % četrtletna povprečna rast), IKT dejavnostih (+0,7 %) in drugih raznovrstnih dejavnostih (+0,7 %), medtem ko ostaja visoka v gostinstvu, pri 2 %. Vseeno se je rast tudi v gostinstvu znižala na najnižjo po 1. četrtletju 2022. Povprečna rast cen vseh storitev (0,9 % na povprečni četrtletni ravni) je bila najnižja po drugem četrtletju 2021 in nakazuje na umirjanje inflacijskih pritiskov pri domačih storitvah.

Zadnja štiri četrtletja se število prostih delovnih mest v Sloveniji nekoliko znižuje (20.470 v 1. četrtletju 2024), vendar ostaja zgodovinsko nadpovprečno. Izrazit padec povpraševanja so beležili v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, kjer je polovica vseh prostih delovnih mest. Povečalo se je število prostih delovnih mest v transportu, kar pripisujemo obratu cikla zalog v industriji, distribuciji in trgovini zaradi višjega povpraševanje kupcev. Zmerno zniževanje števila prostih delovnih mest naj bi vplivalo na počasnejšo rast plač v prihodnjih mesecih.

Marčevski podatki o gibanju industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih so pokazali splošno prisoten padec po vseh namenskih skupinah proizvodov, kar je bilo negativno presenečenje. Na četrtletni ravni je industrijska proizvodnja vendarle drugo zaporedno četrtletje skromno porasla, in sicer za 0,7 % po 0,8-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani. Kljub temu je bila v 1. četrtletju letošnjega leta še vedno za 3 % nižja kot lani.

Drug zaporedni mesec je sestavljeni PMI v območju evra presegel 50, kar nakazuje na pospešek rasti v začetku 2. četrtletja. Okrevanje je bilo najbolj izrazito v Nemčiji, nekoliko manj v Franciji. Podatki za dve največjo mediteranski gospodarstvi še niso na voljo, vendar bodo zelo verjetno pokazali ohranjanje visoke gospodarske aktivnosti. Krepitev kazalnikov lahko predvsem pripišemo močni rasti v storitvah, medtem ko se industrijska proizvodnja še ni poslovila od krčenja (45,6 v marcu), kljub temu, da se je optimizem glede prihodnjega poslovanja povečal; v rasti proizvodnih naročil pa se to še ne izkazuje.

Razmere v Rdečem morju so vplivale, da se je pretovor enot (709 tisoč) v pristaniški dejavnosti v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih (med septembrom 2023 in februarjem 2024) znižal na najnižjo vrednost po decembru 2022. Kljub temu je bila po visokem decembrskem (-11 %) in januarskem padcu (-35 %), medletna februarska rast pozitivna (+4,4 %). K februarski medletni rasti pretovorjenih enot je prispeval večji pretovor motornih vozil (+12,5 %), medtem ko je bilo število pretovorjenih velikih kontejnerjev za 7 % nižje. Izraženo v tonah (+1,4 %) je bil februarja medletno nižji predvsem pretovor suhih razsutih tovorov (rude, premog in kmetijski pridelki), in sicer za 19 %, medtem ko je bil pretovor naftnih derivatov za 30 % višji, vozil za 15 % in drugega generalnega tovora (jekleni izdelki in gozdarski proizvodi izstopajo) za 31 %. Pretovorjena teža velikih kontejnerjev je bila nižja za 2 %.

Podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji so precej nezanesljivi, vseeno pa kažejo, da se je predvsem okrepila proizvodnja izdelkov za široko porabo, ki se je okrepila v povprečju za 2,8 % na mesec v zadnjih treh znanih mesecih (december 2023-februar 2024). Sem spada proizvodnja farmacevtskih izdelkov, ki ima na to rast največji vpliv. Tudi v industriji materialov je rast prisotna, še posebej v papirni in kovinski industriji, pri nekovinskih mineralnih izdelkih (sem spadajo proizvodnja stekla, gradbenega materiala) pa so padci še prisotni. Proizvodnja izdelkov za investicije (industrijski stroji in oprema) se proti pričakovanjem pomembno še ni okrepila.

Podrobni podatki o uvozu blaga v Slovenijo v prvih dveh mesecih leta kažejo, da njegovo dinamiko nareka predvsem farmacevtska industrija, saj je bil uvoz organskih kemičnih proizvodov (inputi za proizvodnjo zdravil) v obdobju enega leta iz Indije 22-krat večji, uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov iz Singapurja pa 35-krat večji. Poleg tradicionalno visoke rasti uvoza iz Švice (+957 mio EUR) sta ti dve državi poleg Kitajske pomembno prispevali k rasti uvoza (+1,5 mrd EUR). Uvoz iz evropskih držav je bil kumulativno nižji, po rasti uvoza pa so izstopale tri evropske države: Francija, Litva in Romunija.

V Sloveniji je v zadnjih petih letih (2019-2023) povprečna gospodarska rast znašala 2,3 %, v letu 2024 pa za Slovenijo pričakujemo 3,2-odstotno realno in 6-odstotno nominalno rast BDP. Zadnja je nekoliko nižja kot je znašala v povprečju v letih 2019-2023, predvsem zaradi umirjanja rasti cen, ki dviguje pričakovanja o realni rasti BDP zaradi pričakovanj o nižji rasti cen. V obdobju 2025-2027 se bo rast BDP po našem osrednjem scenariju umirila na okoli 2,4 %. Na nadaljnjo rast bodo pozitivno vplivali dejavniki kot so rast zasebne potrošnje, ob zmanjševanju inflacijskih pritiskov, zmerna rast investicij ter okrevanje tujega povpraševanja.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.

Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.

Podatek o prvi oceni realne spremembe BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %), vendar ni dokončen in bi lahko avgustovska prva revizija podatkov nakazala še na nekoliko višjo rast. Glede na 10-letno obdobje (2,9 %) ali 20-letno obdobje (2,2 %) je bila rast podpovprečna, vendar še vedno precej višja kot v območju evra, kjer je v 2023 znašala 0,5 %.

Nemčija ključna zaviralka gospodarske rasti v območju evra v letu 2023.

Že zadnjih 12 mesecev se cene izdelanih industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji pretežno znižujejo, pri čemer so skupaj v tem obdobju upadle za slabe 3 %. Med temi so se najbolj znižale cene kovin (-18 %) ter papirja in papirnih izdelkov (-13 %), predvsem zaradi pomena cen zemeljskega plina in električne energije na njihovo proizvodno ceno ter pri kovinah tudi cen surovin. V proizvodnji kemičnih izdelkov so cene upadle za dobrih 5 %. Na drugi strani so najbolj narasle cene pijač in oblačil, ki so se povečale za nekoliko več kot 5 %.

Decembrski velik padec industrijske proizvodnje v Sloveniji (-7,4 % glede na november, desezonirano), eden najvišjih v EU-27, pravzaprav sploh ni bil tako velik, če sodimo po zadnjem popravku podatka (-1,8 %). Na drugi strani verjetno tudi januarska rast ni bila tako spektakularna (+10,7 % glede na december) kot to prikazujejo prvi podatki Statističnega urada RS. Kar si moramo zapomniti pri objavah industrijske proizvodnje je predvsem njihova nezanesljivost, kar pomeni, da moramo biti pri teh podatkih izrazito previdni pri interpretaciji. Nekateri drugi podatki (poraba električne energije in zemeljskega plina) so predmet precej manjših revizij in kažejo zmerno okrevanje v januarju tudi v industriji, nikakor pa ne tako velikega, kot kaže prva objava industrijske proizvodnje. Tudi signali o okrevanju povpraševanja na ključnih evropskih trgih so zaenkrat mešani.

Podatki o povprečni nabavni ceni dveh najpogostejših uporabljenih energentov v industriji: električni energiji in zemeljskem plinu so pokazali, da se povprečna tehtana cena električne energije za negospodinjske odjemalce znižuje le počasi, predvsem zaradi pretežno letnih zakupov. Padec cene v 1. četrtletju 2024 je tako zelo verjeten, vendar ne bo tako dramatičen, ker so številna podjetja zakupila električno energijo v sredini leta 2023 ali celo v 2022, ko so bile cene višje. Cene zemeljskega plina so presenetljivo porasle, kar je bilo v popolnem nasprotju s cenami na nizozemski borzi (Dutch ttf). Vseeno zaradi krajše povprečne ročnosti pogodb v industriji pričakujemo večji padec nabavnih cen zemeljskega plina v 2024.

Decembrskem visokem medletnem padcu porabljene količine električne energije med poslovnimi subjekti (-3,8 %) je sledil januar - prvi mesec z rastjo (+0,8 %) po maju 2022. V zadnjih znanih treh mesecih je bila poraba še vedno medletno nižja za 1,4 %, kar je vseeno precejšnje izboljšanje glede na predhodnih 12 mesecev. To je lahko bilo tudi posledica načrtne odločitve večjih porabnikov o manjši proizvodnji v decembru, ker so bile januarske cene električne energije pri novih pogodbah za dobavo v povprečju nižje kot lani. Izrazito visoko rast porabe (+17 % januarja medletno; oz. +10 % v zadnjih treh mesecih medletno) pri zemeljskem plinu, navkljub bolj toplem vremenu, pa lahko zelo verjetno pripišemo predvsem rasti porabe v industriji, predvsem zaradi precej ugodnih cen kot tudi nizke proizvodnje v pretežnem delu leta 2023 zaradi lanskih visokih cen.

Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila za odtenek slabša od januarske in ni sledila našim ocenam o rasti, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvo kot tudi v predelovalnih dejavnostih. Po izračunu gospodarske klime z uporabo prilagojenih uteži dejavnosti glede na njihov pomen v slovenskem BDP (originalne uteži dajejo preveliko utež predelovalnim dejavnostim in prenizko storitvam), se je gospodarska klima v februarju vseeno okrepila, in sicer na najvišjo vrednost po maju 2023. Kljub temu smo predhodno ocenjevali, da se bo zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi padca cen energentov izboljšalo, v storitvah pa nekoliko znižalo, zgodilo pa se je prav nasprotno. Vseeno v prihodnjih mesecih pričakujemo izboljšanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kljub temu, da se proizvodni PMI v območju evra v februarju ni izboljšal, saj nižje cene energentov spodbudno delujejo na proizvodnjo.

Prva ocena o 1,6-odstotni rasti BDP za Slovenijo je sicer nekoliko pod našimi pričakovanji (2,0 %), vendar je bila višja od decembrske (2022) ocene Focus Economics, ko je povprečni analitik Sloveniji napovedoval 1,3-odstotno rast. Rasti niso šli na roko tudi štirje delovni dnevi manj, zaradi katerih je bila rast nižja za 0,3 odstotne točke. Na gospodarsko rast sta imela najbolj ugoden učinek rast investicij in izboljšanje salda menjave s tujino, ki sta odražala predvsem ugodnejša cenovna gibanja za slovensko gospodarstvo. Aktualna osrednja ocena za gospodarsko rast v 2024 je pri 2,1 %, naša je pri 2,3 %.

Decembrski podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih so bili izrazito slabi in pod pričakovanji, saj je industrijska proizvodnja upadla za 3 %, precej več od naših pričakovanj (-1 %), s čimer je povsem izničila rast iz predhodnih treh mesecev ter se ustalila na najnižji točki po avgustu 2023 in pred tem v januarju 2021. Omembe vredna je tudi negativna revizija novembrskih podatkov, ki je bila zgodovinsko gledano ena najvišjih, saj rast ni bila 4,7-odstotna, kot je bila prav ocena, temveč te skoraj ni bilo (+0,1 %). K padcu industrijske proizvodnje v decembru je najbolj prispeval padec (-18 %) proizvodnje netrajnih proizvodov za široko porabo (farmacija, ki je zelo volatilna) in proizvodnje strojev in naprav (-6,5 %), tudi v industriji materialov se je proizvodnja skrčila za 2,6 %, kljub visokem padcu cen zemeljskega plina. Skromna rast proizvodnega PMI v območju evra v januarju in pričakovan odboj v farmaciji bi morala prispevati k rasti industrijske proizvodnje v januarju.

Dinamičen pogled na gibanje potrošniških cen v območju evra kaže, da se mesečna inflacija hitro umirja, kar pomeni, da se bodo medletni podatki o spremembi cen še zniževali (+2,8 % v januarju) v prihodnjih mesecih, razen v primeru ponovnega hitrega dviga cen naftnih derivatov. V zadnjih šestih mesecih se cene v območju evra v povprečju niso spremenile, medtem ko je jedrna inflacija (cene brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) bila celo rahlo negativna (-0,1 %), kar odraža predvsem ugoden vpliv nižjih cen energentov na proizvodne cene, ponovno optimalno delovanje verig vrednosti in nižje povpraševanje po proizvodih. Ob tem so se pocenile tudi storitve, in sicer v povprečju za 0,2 % na mesec v zadnjega pol leta.

Decembrski podatki o porabi električne energije pri negospodinjskih porabnikih v Sloveniji kažejo, da okrevanje industrijske proizvodnje ni premočrtno, saj je bila decembrska poraba medletno (-4 %) najnižja v zadnjih treh znanih mesecih. To je bilo predvsem posledica medletno nižje porabe v predelovalnih dejavnostih (-8 %), medtem ko so storitvene dejavnosti porabile približno toliko električne energije kot decembra 2022. Na četrtletni ravni je vseeno prisoten nižji padec kot v predhodnih treh četrtletjih, kar bi praviloma moralo pomeniti višjo rast dodane vrednosti v zadnjem četrtletju lani, saj je poraba električne energije povezano z gospodarsko aktivnostjo. Celotna poraba zemeljskega plina (podatki, ločeni na gospodinjstva in negospodinjske porabnike niso na voljo) je bila v zadnjem četrtletju 2023 za skoraj 6 % višja kot pred letom dni (samo decembra: medletno za 8 %), kar je predvsem posledica padca cene, ki je spodbudil porabo v predelovalnih dejavnostih.

Novembrski podatki o prometnih gibanjih kažejo, da so se trendi v gospodarstvu izboljšali. Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je bil novembra medletno višji za skoraj petino (za desetino v 11 mesecih 2023), potniških vozil čez cestne mejne prehoda pa za 12 % (za šestino v 11 mesecih 2023). Preobratu v industriji pritrjujejo tudi podatki o 4-odstotni medletni rasti pristaniškega pretovora, ki je bil v 11 mesecih sicer še vedno nižji, in sicer za 5 %. Podrobnejši vpogled v strukturo pa kaže, da se je pretovor velikih kontejnerjev v omenjenem obdobju povečal za 1,2 % (oktobra in novembra 20-odstotna medletna rast), motornih vozil za šestino, drugega tovora (razsuti in drugi generalni tovor, kjer je dodana vrednost nižja) pa znižal za 12 %.

Novembrski desezonirani podatki o ravni industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so bili precej dobri in so povezani tudi z predhodno krepitvijo poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih. Rast zadnjih v decembru bi se praviloma morala odraziti tudi v decembrski rasti industrijske proizvodnje. K temu je po naši oceni k rasti najbolj prispeval zaključek cikla zniževanja zalog pri distributerjih v Evropi, rahlo znižanje cen industrijskih surovin kot tudi visoko znižanje cen zemeljskega plina. Podaljševanje roka dobav polproizvodov iz Azije zaradi preusmeritve ladijskega tovora po daljši poti, pa bi lahko negativno vplivalo predvsem na trende v prihodnji dinamiki proizvodnje.

Na podlagi podatkov o blagovni menjavi v Sloveniji je težko delati jasne zaključke, ker se spreminja tako sestava uvoženega kot izvoženega blaga kot tudi cene, še posebej zaradi velikih sprememb pri energentih. Prav tako učinek Švice – uradno prve trgovinske partnerice Slovenije in njenega vpliva na visok uvoz in izvoz zdravil dodatno vpliva na zadržane zaključke. Vseeno lahko za prvih deset mesecev leta 2023 naredimo zaključek, da je povprečna cena izvoženega izdelka medletno zrasla za 14 % in uvoženega za 5 %, kar pomeni pomembno izboljšanje pogojev menjave po dveh predhodnih letih nasprotnih trendov. Razlika v ceni (med izvoženim in uvoženimi izdelki) na enoto teže je pri trgih EU-27 znašala 6,6 odstotne točke, pri drugih trgih (učinek zdravil je bil tu ključen) pa 11,4 odstotne točke.

V drugi polovici decembra so bili objavljeni podatki za Slovenijo v povprečju dobri, še posebej so se okrepili indikatorji pričakovanj kot je gospodarska klima, znižale pa so se uvozne cene proizvodov, kar naj bi prispevalo k ponovno višji realni rasti zasebne potrošnje. Rast oktobrskih plač se je nekoliko umirila, padec potrošniških cen v zadnjih dveh mesecih leta pa je bilo dobrodošlo predvsem za trgovce in storitveni sektor.

Kljub krčenju BDP v 3. četrtletju (−0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni) so bili kasneje objavljeni podatki o gibanju prihodkov v tržnih storitvah relativno dobri, kar dviguje pričakovanja o morebitnem kasnejšem popravku rasti BDP za zadevno četrtletje.

Ob zaključku leta se inflacijska gibanja v Sloveniji umirjajo precej bolj od predhodnih pričakovanj, na kar ima vpliv tako padec cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, drugih energentov (zemeljskega plina, električne energije, premoga) in kmetijskih surovin kot tudi sprejeti interventni ukrepi pri trošarinah in maržah. Posledično tudi v decembru pričakujemo deflacijo, kar bo decembrsko medletno rast cen v Sloveniji po naši oceni znižalo na 4,2 %. Posledično tudi povprečno rast cen v 2024 vidimo precej bližje 3 % kot 4 %, tudi upoštevaje ponovno zmerno rast cen naftnih derivatov v 1. četrtletju 2024.

Šibko povpraševanje po industrijskih izdelkih zaradi globalnega cikla zniževanja zalog in visoke rasti končnih cen izdelkov je vplival povratno tudi na šibkejše povpraševanje po surovinah in energentih, kar je vplivalo na njihovo znižanje cen in s tem odprlo tudi pot do nižjih cen pri proizvajalcih. Med izjemami izpostavljamo rast cene železove rude (input za jeklo), ki se je v zadnjih treh mesecih okrepila za petino in je na podobni višini kot v februarju 2023. Razlog za to je bil umik letne proizvodne omejitve jekla na Kitajskem, kar je vplivalo na večji uvoz železove rude iz Brazilije in Avstralije. Posledično so se cene jekla znižale, proizvajalcem pa se je skrčila marža. Zaradi situacije na kitajskem nepremičninskem trgu je to precej nepričakovan razplet in odraža verjetno tudi določene cilje glede ohranjanja zaposlenosti v kitajski industriji, saj je bilo več jekla izvoženega. Cena jekla v Evropi naj bi bila v zadnjem četrtletju leta 2023 po osrednji napovedi analitikov pri Focus Economics za okoli 14 % nižja kot v prvem četrtletju leta.

Septembrski podatki o realnem gibanju prihodkov v tržnih storitvah v Sloveniji (+0,8 % glede na avgust) kažejo na preobrat trendov v prometu in skladiščenju (+2,4 %), rast je ostala visoka v gostinstvu (+5 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3 %). Prav tako so bili navzgor revidirani podatki o rasti v predhodnih dveh mesecih, kar dviguje verjetnost o popravku gibanja BDP v 3. četrtletju (-0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni). Na drugi strani je na trgu dela čutiti šibkost, saj se je mesečna stopnja anketne brezposelnosti v oktobru zvišala na 4,1 % po desezoniranih podatkih, kar je bilo najvišje v zadnjih 15-ih mesecih. Ob koncu oktobra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 47,2 tisoč brezposelnih, kar je bilo 2,7 % več kot septembra. Oktobrski prirast registrirano brezposelnih je sezonski pojav, vendar je bil vseeno najvišji po letu 2019.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je v novembru skladno s pričakovanji nekoliko izboljšalo, na kar so imeli vpliv dvigi zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in potrošnikov. Velik padec zaupanja v trgovini na drobno je nekoliko presenetljiv, saj so na drugi strani potrošniki okrepili pričakovanja o večjih nakupih v naslednjih 12 mesecih. K temu so po naši oceni vplivale nižje cene naftnih derivatov ter realna rast plač, ki znaša v tekočem letu okoli 2 % in se v zadnjih mesecih krepi.

Predelovalne dejavnosti, ki se spopadajo s šibkejšim povpraševanjem po blagu, bodo iskale načine za doseganje višje produktivnosti tudi z uporabo umetne inteligence v številnih procesih.

Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Septembrski podatki so bili izrazito dobri v gradbeništvu, saj je realna vrednost gradbenih del porasla za več kot 7 % glede na avgust (za eno tretjino je bila višja glede na september 2022), in sicer predvsem zaradi krepitve gradnje ali obnove nestanovanjskih stavb, inženirskih objektov (ceste, železnice) in specializiranih gradbenih del. Rast so pospešile tudi aktivnosti, povezane z odpravo avgustovske povodnji. Na drugi strani je bil septembrski izvoz storitev medletno nižji za skoraj 8 % (nominalno), kar je bilo povezano z nižjimi prihodki od opravljanja storitev prevoza za tujce (-17 %), tudi izvoz ostalih poslovnih storitev (pretežno s trgovino povezane) je bil nižji za tretjino. Izvoz IKT storitev je bil nižji za dobre 3 %. Padec je ublažila 13-odstotna rast prihodkov od tujskega turizma.

Sestavljeni PMI v območju evra se je v oktobru znižal (s 47,2 na 46,5), kar predstavlja peto zaporedno krčenje aktivnosti in najnižjo raven aktivnosti v zadnjih 35-ih mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca obsega prodaje je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav.

Izrazito visok padec blagovnega izvoza Slovenije v septembru (-11 % medletno, od tega -15 % na trge EU) je bil skladen z našimi pričakovanji (-10 %) in odraža predvsem nižjo ceno surovin in energentov (te v večji meri tudi uvažamo) kot tudi nižjo količino le-teh porabljenih v regiji. Po podatkih za prvih 8 mesecev se je povprečna dosežena izvozna cena izdelka na trge EU (56 % vrednosti izvoza in 2/3 dodane vrednosti izvoza v Sloveniji proizvedenega blaga) povečala za dobre 4 %, medtem ko je bila povprečna uvozna cena izdelka nespremenjena. To pomeni, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo pomembno izboljšali in s tem blažijo padec proizvedenih in izvoženih količin. Kljub temu se je pri določenih pomembnih proizvodih povprečna uvozna cena povečala bolj kot izvozna, kar velja za medicinske in farmacevtske proizvode (uvozna cena: +8 %; izvozna cena: -1 %) in cestna vozila (uvozna cena: +15 %; izvozna cena: +6 %), obratno pa velja za industrijske in splošne stroje, kjer so se izvozne cene povečevale hitreje od uvoznih. To je povezano s tem, da proizvajamo predvsem generična zdravila, katerih cena se ne povečuje, pri vozilih pa uvažamo predvsem vozila višje vrednosti od tistih, ki jih izdelujemo in izvažamo.

Septembra se je medletni padec porabljene količine električne energije nekoliko ublažil, in sicer predvsem zaradi manjšega padca pri poslovnih subjektih (-7 % medletno), medtem ko se je padec v gospodinjstvih povečal (-9 %). Po dveh mesecih krepitve se je indeks gospodarske klime v Slovenije spet rahlo znižal.

V letu 2023 pričakujemo 1-odstotno realno rast BDP (9-odstotno nominalno, precej podobno kot v 2022), pri čemer je prav ocena o polletni rasti BDP v Sloveniji znana (+1,1 %), glavnina podatkov o poslovanju gospodarstva v 3. četrtletju in začetku 4. pa so šibki, še posebej tisti o industrijski proizvodnji, izvozu na trge EU, trgovini na drobno, storitvah, turizmu kot tudi kazalniki razpoloženja (gospodarska klima, sestavljeni PMI v območju evra). Na drugi strani je Fiskalni svet RS ocenil, da naj bi država za namene odpravljanja škode po poplavah v letu 2023 namenila 600 mio EUR (okoli 1 % BDP), kar znižuje verjetnost, da bi bila rast v 2023 nižja. Vseeno pa naj bi glavnina pozitivnih učinkov zaradi obnove prizadetih območij bila prisotna v 2024-2026. Glede na našo spomladansko oceno (april 2023) smo znižali oceno realne rasti BDP v letu 2023 za 0,5 o. t., jo ohranili za leto 2024 ter nekoliko prilagodili dinamiko v letih 2025 in 2026 (za 0,3 o. t. nižja rast v prvem in za 0,3 o. t. višja rast v drugem letu). V obdobju 2024-2026 pričakujemo povprečno letno 2,5-odstotno realno rast in okoli 5,8-odstotno nominalno, kar je realno nekoliko manj kot v obdobju predhodnih 7 let (3,2 % je znašala med 2016 in 2022), vendar nominalno podobno. Ključna dva razloga za zmernejšo oceno rasti sta naslednja: visoka zaposlenost (manjša verjetnost rasti kot smo ji bila priča v preteklosti) in nadpovprečna inflacija v 2024-2025, predvsem zaradi naše ocene o višjih cenah naftnih derivatov ter manj ugodnih stroškov zadolževanja, ki bodo predvsem vplivali na prehod od ekspanzivne fiskalen politike (2023-2024) v nekoliko bolj restriktivno (2025-2026).

Analitika GZS je na upravnem odboru GZS predstavila izhodišča za mini davčno reformo, ki jo vidi kot ustrezen ukrep na poti do doseganja ambicioznega cilja 100.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega do 2030 (BCG, september 2023). Izoblikovali smo sedem ključnih izhodišč, ki nudijo ustrezno razvojno spodbudo za poslovanje gospodarstva.