7. teden 2024
Krepka gospodarska rast v zadnjem četrtletju
Prva ocena o 1,6-odstotni rasti BDP za Slovenijo je sicer nekoliko pod našimi pričakovanji (2,0 %), vendar je bila višja od decembrske (2022) ocene Focus Economics, ko je povprečni analitik Sloveniji napovedoval 1,3-odstotno rast. Rasti niso šli na roko tudi štirje delovni dnevi manj, zaradi katerih je bila rast nižja za 0,3 odstotne točke. Na gospodarsko rast sta imela najbolj ugoden učinek rast investicij in izboljšanje salda menjave s tujino, ki sta odražala predvsem ugodnejša cenovna gibanja za slovensko gospodarstvo. Aktualna osrednja ocena za gospodarsko rast v 2024 je pri 2,1 %, naša je pri 2,3 %.
Rast dodane vrednosti v gradbeništvu tudi na račun odprave posledic avgustovske ujme
Podatek o spremembi BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %). K letni rasti je pomembno prispevala rast realnega BDP v zadnjem četrtletju 2023, ki je po podatkih, kjer je izločen vpliv sezone in koledarja (omogočajo primerjavo glede na predhodno četrtletje), porasel za 1,1 %. Dinamika rasti BDP se je tako ob koncu leta ponovno pospešila po stagnaciji rasti BDP v 3. četrtletju, s čimer Slovenija kot ena izmed redkih držav EU-27 na četrtletni ravni v letu 2023 ni beležila krčenja aktivnosti.
Rast domače potrošnje se je v zadnjem četrtletju 2023 (+2,6 %) glede na predhodno četrtletje (+1,1 %) več kot podvojila in je bila najvišja v zadnjih 9-ih četrtletjih. K odboju rasti v drugi polovici leta po 5-ih četrtletjih krčenja domače potrošnje je vplivala zlasti večja končna potrošnja države (+1,7 %), ki je bila najvišja po 1. četrtletju 2021, predvsem zaradi večjih vladnih izdatkov za po poplavno obnovo. Prav tako je k rasti prispevala višja potrošnja gospodinjstev (+0,4 %), ki se je četrtletno minimalno okrepila, kar pripisujemo tudi ponovnemu sicer počasnemu okrevanju zaupanja med potrošniki ob izboljšanju kupne moči na račun ponovne rasti realnih plač in visoki zaposlenosti. Znotraj potrošnje gospodinjstev je izstopala rast potrošnje trajnih proizvodov (+2,4 %), ki je bila najvišja v zadnjih 6-ih četrtletjih, medtem ko je potrošnja drugih proizvodov porasla skromneje, in sicer za 0,3 %. Skromnejša rast bruto investicij (+1,9 %) odraža upočasnitev rasti bruto investicij v osnovna sredstva (+1,1 %), predvsem zaradi manjše rasti investicij v stanovanja (+3,8 %), ki je bila najnižja v zadnjih 4-ih četrtletjih, in padca pri investicijah v druge zgradbe in objekte (-2,4 %). Pozitivno izstopa višja rast investicij v transportno opremo (+3,8 %), ki je kljub še vedno velikim medletnim padcem bila posledica prvih znakov okrevanja in rasti izvoza transportnih storitev v zadnjem četrtletju. Negativno je k rasti prispeval učinek zmanjšanja preteklih zalog, ki so bile v letu 2023 v veliki meri porabljene za izpolnjevanje tekočih naročil, ob čemer v 1. polovici leta 2024 pričakujemo cikličen preobrat v njihovem gibanju in postopno obnovo njihovega obsega, kar bo vplivalo na večje uvozno povpraševanje in potrebe po transportnih storitvah. Uvoz blaga se je po štirih zaporednih četrtletnih padcih v zadnjem četrtletju že nekoliko povečal (+4,1 %), pri čemer pa je ostal šibek uvoz storitev, ki je beležil največji padec po 2. četrtletju 2020. Prav tako se je po padcu v predhodnih dveh četrtletjih nekoliko okrepil izvoz blaga (+0,6 %) in izvoz storitev (+1 %), zadnje pripisujemo večji rasti izvoza ostalih poslovnih in IKT storitev ter transportnih storitev.
Več v prilogi.
Območje evra v letu 2023 s 66 milijardnim trgovinskim presežkom
V letu 2023 je bila trgovinska menjava območja evra (in EU-27) s svetom pozitivna (66 mrd EUR), kar pomeni večjo vrednost izvoza od uvoza. Do izboljšanja glede na leto 2022 (-323 mrd EUR) je prišlo zlasti zaradi zmanjšanja trgovinskega primanjkljaja pri mineralnih gorivih in mazivih (za dve petini) ter delno tudi surovinah (za tretjino) in povečanja trgovinskega presežka pri strojih in transportnih napravah (za polovico), predvsem zaradi relativno hitrejše rasti izvoza (+7 %) v primerjavi z uvozom (+1 %). Vrednost izvoza je bila kljub temu v celotnem letu 2023 medletno za 1 % nižja, predvsem zaradi petinskega padca izvoza mineralnih goriv in maziv, kemičnih proizvodov (-6 %) in pri proizvodih razvrščenih po materialih (-8 %). Padec pri zadnjih je po naši oceni v veliki meri izviral iz izvozne nekonkurenčnosti visoko energetsko intenzivne proizvodnje materialov. Vrednost uvoza je v celotnem letu 2023 upadla, in sicer za 14 %, k čemur so prispevale zlasti nižje uvozne cene mineralnih goriv, katerih skupna uvožena vrednost je bila za 36 % nižja. Prav tako je bil nižji uvoz surovin (za dve petini), proizvodov razvrščenih po materialu (za šestino) in kemičnih izdelkov (za desetino). Območje evra kot celota je ob trgovinskih sankcijah zoper Rusijo ter nižjih cenah energentov in surovin najbolj zmanjšalo svoj uvoz blaga iz Rusije (-125 mrd EUR), Kitajske (-93 mrd EUR), Norveške (-47 mrd EUR) in ZK (-35 mrd EUR). Izvoz se je po drugi strani izrazito zmanjšal v Rusijo (-14 mrd EUR) in povečal v ZK (+10 mrd EUR). Trgovinska bilanca se je izraziteje izboljšala z Rusijo (iz 117 mrd EUR na 5 mrd EUR primanjkljaja) in Kitajsko (iz 304 mrd EUR na 217 mrd EUR primanjkljaja). Vir: Eurostat
Zaupanje med potrošniki v ZDA ostaja visoko, višja kratkoročna inflacijska pričakovanja
Prodaja na drobno v ZDA se je januarja nominalno zmanjšala za 0,8 % glede na december, kar je bilo nad ocenami analitikov pri Bloombergu (-0,2 %) in je predstavljalo največji padec v zadnjih 11-ih mesecih. Slednji je bil do določene mere po močni decembrski sezonski komponenti praznične rasti prodaje pričakovan, pri čemer je bil široko osnovan in je presegel na obrestne mere občutljive potrošniške kategorije. Omenjeni podatki so sicer volatilni in pogosto izpostavljeni revizijam, tako je bil decembrski praznični skok v prodaji revidiran navzdol (s 0,6 % na 0,4 %). Na januarski padec je vplivala nižja prodaja v 9-ih izmed 13-ih kategorij, najbolj gradbenega materiala in prodaja v trgovinah z opremo za vrt (-4 %), k čemur bi naj prispevale tudi snežne razmere, trgovini z raznim blagom (-3 %) in trgovini z motornimi gorivi (-1,7 %), na manjši vrednostni obseg katere so vplivale predvsem nižje cene naftnih derivatov. Do očitnejšega padca je prišlo še v prodaji avtomobilov (-0,6 %; ocena: +0,2 %). Rast prodaje je bila zaznana v gostinstvu in v trgovinah z živili (oboje +0,7 %). Pričakovana ohladitev potrošniškega razpoloženja v letu 2024 bo sicer omejena in postopna ob še naprej močnem trgu dela.
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: Višja domača potrošnja države in gospodinjstev ugodno vplivali na rast BDP v zadnjem četrtletju leta 2023
V zadnjem četrtletju 2023 zmeren padec vrednosti gradbenih del, ki ostaja visoka
Luka Koper decembra že občutila prve posledice dogajanja v Rdečem morju
V decembru nadaljnja rast zaposlenosti
V letu 2023 ponovna rast realnih plač
Na začetku leta 2024 največji padec jedrne inflacije po januarju 2021
Decembrski izvoz blaga za desetino nižji
Povpraševanje po delovni sili v zadnjem četrtletju 2023 nekoliko nižje
EVROPA: Zadnje četrtletje 2023 v znamenju okrevanja v predelovalnih dejavnostih v EU-27, v Nemčiji poglobitev padca
Slovenija s 4. največjim padcem v predelovalnih dejavnostih med državami EU-27
Slovenija z najvišjo rastjo BDP v zadnjem četrtletju 2023
SVET: Januarska inflacija v ZDA nad pričakovanji, pospešitev storitvene inflacije
Januarski porast cen v znamenju podražitev storitev
Ključne aktualne teme v zadnjem mesecu za povprečne slovenske poslovne uporabnike
1. Zamude v prekooceanskem prevozu
2. Zaposlovanje tujcev
3. Pomanjkanje zaposlenih
4. Geopolitično tveganja v Ukrajini
5. Cene naftnih derivatov
6. Obrestne mere (Euribor)
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰